Prva komercialna fuzijska elektrarna sredi stoletja

Uporaba fuzijske energije v komercialne namene je sicer še precej oddaljena, a znanstveniki pravijo, da gre za eno izmed najobetavnejših vrst energije. Zaloge goriva zanjo so namreč skoraj neomejene.

Milan Čerček, vodja raziskovalne enote Slovenske fuzijske asociacije EURATOM-MHEST, pravi, da tega, koliko bo stala postavitev fuzijske elektrarne, zdaj še ni mogoče napovedati. Naložba bo gotovo zelo velika, cena elektrike pa bo morala biti primerljiva ceni elektrike iz drugih virov, predvsem iz jedrskih elektrarn.

Za raziskovalni reaktor bo potrebnih 10 milijard evrov

Na jugu Francije nastaja velik poskusni fuzijski reaktor ITER, ki ga gradijo EU, Indija, Japonska, Kitajska, Rusija in ZDA. Za skupni projekt so se države odločile zaradi izredno visokih stroškov gradnje, ki naj bi po zdajšnjih ocenah dosegli 10 milijard evrov. Reaktor, ki naj bi ga postavili do konca leta 2018, bo vsaj polovico manjši od tistih, s katerimi bodo opremljene komercialne fuzijske elektrarne, pravi Čerček.

Izjemno visoke stroške gradnje pripisuje temu, da gre za prvi tako obsežen projekt na tem področju, zato je skoraj vso opremo treba še razviti. Pričakujemo, da bo ITER deloval do leta 2029, še dodaja. ITER bo nasledila demonstracijska fuzijska elektrarna, ki naj bi jo zagnali leta 2040. Če bosta oba projekta prinesla pričakovane rezultate, bi prvo komercialno elektrarno lahko dobili v začetku druge polovice tega stoletja, napoveduje Čerček.

Neomejene zaloge goriva za fuzijsko energijo

Komercialna uporaba fuzijske energije je še oddaljena, a njene prednosti so že znane. Glavna je ta, da so zaloge goriva devterija in tritija tako rekoč neomejene. Devterij najdemo v vodi in ga je dovolj za milijone let. Tritij je radioaktiven in ga ni v naravi. Pridobivali ga bomo neposredno v oblogah reaktorjev iz litija s fuzijskimi nevtroni.

Tudi litija je v zemeljski skorji in oceanih dovolj za dolga tisočletja uporabe, pojasnjuje Čerček. Iz 45 litrov vode, iz katere izločimo devterij, in iz litija, kolikor ga vsebuje baterija za namizni računalnik, lahko pridobimo toliko energije, kolikor je dobimo iz 45 ton premoga okoli 200 tisoč kilovatnih ur, to pa je 30-letna proizvodnja elektrike na prebivalca EU. Poleg tega pri tem ne nastajajo toplogredni plini in plini, ki povzročajo kisli dež, še dodaja sogovornik.

Fuzijske elektrarne bodo varne

Fuzijska elektrarna bo varna. V fuzijskem reaktorju namreč ne poteka verižna reakcija, tu je tudi zelo malo goriva in vsaka napaka takoj povzroči ustavitev reaktorja. V elektrarno ne bo treba dovažati radioaktivnega goriva niti skladiščiti neizrabljenega, razlaga Čerček. Zaradi obsevanja delov reaktorske posode z nevtroni bodo sicer nastali radioaktivni odpadki, doda, a strokovnjaki pričakujejo, da jih bo zelo malo in bodo že po stotih letih spet uporabni.

Izredno zahtevna gradnja reaktorja

Ta hip edina znana slabost fuzijske energije je zahtevnost gradnje reaktorja. Čerček opozarja, da je kljub dokazani znanstveni izvedljivosti fuzije potrebnega še veliko truda pri razvoju tehnologije pogona reaktorja in ustreznih materialov, odpornih proti visokim toplotnim in sevalnim obremenitvam.

Slovenija najbrž nikoli ne bo imela svoje fuzijske elektrarne. Te bodo zaradi fizikalno-tehničnih razlogov zelo velike, postavitev enega samega vira energije v majhni državi pa ni smiselna. Zato fuzijska energija neposredno ne bo razsvetljevala naših domov, bo pa k nam prihajala verjetno posredno iz elektrarn v večjih evropskih državah.

Iz priloge Okolje in energija, 22. novembra 2010.