Nasvet: Kako do evropskega znaka za okolje

Evropski okoljski znak lahko označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke standarde uporabnosti in od proizvodnje do odlaganja zmerno obremenjujejo okolje. Kako ga pridobiti, svetujejo v podjetju Kimi iz Trzina, ki kot prvi slovenski izdelovalec čistil, pralnih in pomivalnih sredstev z okoljskim znakom promovira 13 izdelkov.

Pravni okvir

Evropski okoljski znak - znan je tudi kot okoljska marjetica, izvirno pa ecolabel - je ta hip mogoče pridobiti za 24 vrst izdelkov in storitev, ki morajo izpolniti okoljska merila iz posebnih določb evropske komisije (EK) za posamezno skupino izdelkov in storitev. »Po 31. členu zakona o varstvu okolja lahko evropski znak za okolje nosijo izdelki, ki okolje manj obremenjujejo kot drugi istovrstni izdelki,« pojasnjuje Rajko Štangar, vodja razvoja in proizvodnje v Kimiju.

Kdo podeljuje okoljsko marjetico

V Sloveniji okoljsko marjetico podeljuje Agencija RS za okolje (ARSO) z upravno odločbo in podpisom tipske pogodbe o uporabi znaka za okolje. Podjetje mora plačati še posebno pristojbino za vlogo za vsak izdelek, za katerega želi znak za okolje, in letno pristojbino za uporabo tega znaka, dodaja Štangar.

Na spletni strani Ap(RSO) je razvidno, da lahko agencija srednjim in malim podjetjem, med katere sodi Kimi, zaračuna največ 600 evrov pristojbine na vlogo za vsak izdelek in 750 evrov letne pristojbine za uporabo znaka okoljske marjetice na čistilo.

Zahteve za pridobitev okoljskega znaka

Izdelek mora izpolnjevati zahteve iz že omenjene odločbe EK o okoljskih merilih za podelitev okoljske marjetice za skupino izdelkov, v katero sodi. Po teh merilih morajo biti na primer čistila biološko razgradljiva, manj kot konvencionalna onesnaževati vodne sisteme in ne smejo vsebovati za okolje in zdravje nevarnih snovi. Poleg tega morajo ustvariti manj odpadne embalaže in kupcu dati navodila o varčni, a še učinkoviti rabi čistila.

Laboratorijski testi so najdražji

Pri pridobivanju okoljske marjetice so pri čistilih najdražji laboratorijski testi učinkovitosti, s katerimi se preverjata sposobnost in zmogljivost. »Pri takih testih so se čistila, ki zdaj nosijo okoljsko marjetico, dobro izkazala, saj očistijo enako ali bolje kot na trgu vodilno ali generično čistilo,« zagotavlja Štangar.

Te teste bi po predpisih morali opraviti v akreditiranih laboratorijih, a ker jih v Sloveniji ni, jim je ARSO za nekatera čistila odobril opravljanje testov v verificiranih laboratorijih po Sloveniji, kjer so največkrat cenejši od testov v tujini.

Najteže je bilo priti do izjav dobaviteljev

Ker so v Kimiju že vzpostavili okoljski standard ISO 14000, jim za pridobitev okoljske marjetice ni bilo treba dodatno prilagoditi razvoja in proizvodnje čistil ali drugih postopkov, poudarja Rajko Štangar. Priznava, da so največ časa porabili za to, da so od dobaviteljev pridobili certifikate in ustrezna potrdila o skladnosti surovin in embalaže z okoljskimi merili.

»Pri tem smo orali ledino in dobesedno učili dobavitelje, kaj je okoljska nalepka,« pravi sogovornik. Nekateri so se prestrašili, da jim podpis take izjave ne bi prinesel nove odgovornosti ali stroška, a so jih v Kimiju pomirili, da se to ne bo zgodilo.

Do odločbe v treh mesecih po oddaji vloge

V Kimiju so za vsa čistila, za katera so želeli pridobiti okoljsko marjetico, izpolnili vlogo. Dostopna je na spletni strani ARSO

( [www.arso.gov.si] ). Priložili so ji ustrezne certifikate in izjave dobaviteljev, izsledke laboratorijskih testiranj in celotno dokumentacijo. ARSO je nato poiskal strokovnega izvedenca, ki je pripravil izvedensko mnenje o tem, kako vsak izdelek izpolnjuje predpisana okoljska merila. Izvedensko mnenje je bilo poleg laboratorijskih testov druga najdražja postavka.

Ksenja Marolt Hudarin, ki je v Kimiju vodila ta projekt, pravi, da so tri mesece po oddaji vloge od ARSO pridobili izvedensko mnenje in odločbo o okoljski marjetici. Pred tem so porabili dobro leto za vpeljavo nove blagovne znamke do okolja prijaznih čistil Ekoval ter za dogovore o razvoju in proizvodnji do okolja prijaznih čistil za druga podjetja.

Cena: od 10 do 20 tisoč evrov na izdelek

Ker razvojna in širša ekipa Kimija dela pri več projektih hkrati, je po Štangarjevih besedah težko opredeliti celotne stroške s pridobivanjem okoljske marjetice. Mateja Imperl, direktorica Kimija, stroške ocenjuje na 10 do 20 tisoč evrov na posamezen izdelek, znesek pa je odvisen predvsem od kompleksnosti analiz, s katerimi so dokazovali skladnost čistil z zahtevami uredbe EK.

»Zgodba s stroški še ni končana, ker moramo ves čas spremljati zakonodajo in skladno z njo posodabljati izdelke,« opozarja Rajko Štangar. Zdaj v Kimiju že posodabljajo univerzalna čistila, čeprav od pridobitve znaka okoljske marjetice zanje še ni minilo leto dni. Poleg tega pridobivajo okoljski znak za tri nove izdelke, ki naj bi na trg prišli še letos.

Prednosti okoljskega znaka

Čeprav se v Kimiju na začetku niso mogli zediniti, kako bi kratkoročno unovčili okoljsko marjetico, so bili prepričani, da dolgoročno brez tega znaka ne bo šlo. K odločitvi za okoljsko marjetico jih je spodbudila tudi uredba o zelenem javnem naročanju, kjer so si po Štangarjevih besedah želeli zagotoviti pomemben del prodaje, a to za zdaj še ni zaživelo.

Kimi se z okoljsko marjetico javnosti in strankam predstavlja kot strokovno usposobljeno podjetje z znanjem in kakovostnimi izdelki. S pridobitvijo okoljskega znaka je razvojni oddelek v očeh prodajne ekipe doživel velik preboj, hkrati pa so prodajniki izkazali še večje zaupanje v celoten Kimijev program, kar se že pozna v večji prodaji, trdi Štangar. Opaža še, da jim okoljska marjetica, ki je čedalje bolj prepoznavna, laže odpira vrata do podjetij v zasebnem sektorju kot prej.

Pri postopku ni bližnjic

Prihodnjim pridobiteljem Rajko Štangar svetuje, naj pred začetkom postopka temeljito proučijo odločbo EK, ki se nanaša na njihove izdelke, ob nejasnostih pa naj se obrnejo na ARSO. Bližnjic pri postopku pridobivanja okoljske marjetice ni, zato naj podjetja dosledno upoštevajo predpisane zahteve, poudarja sogovornik. Ker imajo tudi na ARSO čedalje več izkušenj s podelitvijo tega znaka, bodo novi člani »družine« imeli manj težav s pridobivanjem dokumentacije in iskanjem ustreznih laboratorijev, dodaja sogovornik.