Kanadsko-ameriški tekstopisec in producent Jon Cooksey pravi, da tega ne bo dopustil. Pred dvema letoma je posnel dokumentarec Kako skuhati žabo? (How to Boil a Frog?) in postal okoljski aktivist. Lahko mali človek dejansko vpliva na velike naftne igralce? Cooksey pritrjuje - spremeniti je treba le pravila igre.
S projektom Trans Mountain podjetja Kinder Morgan bi od naftnega terminala v Edmontonu v Alberti do terminala Westridge v Burnabyju v Britanski Kolumbiji, vzhodno od Vancouvra, namesto 300 tisoč sodov surove nafte na dan lahko prišlo 700 tisoč. Poglobili bi dno v Westridgeu, tako da bi lahko naložili tankerje s prostornino milijon sodov nafte, in ne le 650 tisoč, kolikor jih je mogoče naložiti zdaj. Nafto bi od tod izvažali v ZDA in na Kitajsko. Mimo Vancouvra je tako predlanskim plulo 71 tankerjev s surovo nafto, kar je tri odstotke vseh plovil; leta 2016 naj bi jih bilo 288 oziroma osem odstotkov vseh plovil, v svojem poročilu predvideva Kinder Morgan.
»Razlitja nafte so neizogibna,« opozarja Cooksey. »Naša nafta iz skrilavcev v nasprotju z navadno potone na dno in tam ostane za vedno. Postali bomo naftno mesto oziroma pristanišče, kot je zdaj recimo Nigerija, saj nafte ne bomo rafinirali, temveč samo razpošiljali,« napoveduje.
Zmagata humor in domišljija
Kanadska vlada utemeljuje, da gre za nacionalni interes, nadaljuje sogovornik. Prvotni prebivalci tako nimajo možnosti veta na to, kar se dogaja na njihovi zemlji. »Po pravilih, ki jih je določila vlada, v tej igri ne moremo več zmagati. Edina možnost je, da spremenimo pravila,« pravi Cooksey. Poudarja, da to velja za vse okoljske boje na svetu. »Pri tem zelo pomaga smisel za humor, saj moraš razmišljati zunaj običajnih okvirjev,« svetuje.
Treba je povzročati težave
Aktivizma se je naučil med ustvarjanjem dokumentarnega filma. Vlada province Britanska Kolumbija je želela zgraditi toplarne v mestu Princeton, daleč od Vancouvra. S filmsko ekipo je zato obiskal lokalne prebivalce, ki so že nekaj let neuspešno protestirali proti gradnji. »Poslanci omenjene province so bili zaskrbljeni že samo zaradi govoric o našem prihodu. Prebivalce smo vprašali, kaj jih moti pri gradnji, in na spletu objavili osemminutni dokumentarec. Poklical nas je tudi predsednik uprave podjetja Compliance Energy Corporation, ki je bilo v ozadju gradnje. Svetniki so nato načrte umaknili,« se spominja sogovornik.
Povzročanje težav je postalo pravilo tudi za boj, ki ga ta hip Cooksey bije v vancouvrskem zalivu. Je del skupine Tanker Free BC (Britanska Kolumbija brez tankerjev), povezal se je s prvotnimi lokalnimi prebivalci in drugimi podobno mislečimi nevladnimi organizacijami. »Povezovanje je bilo lahko, saj okoli 80 odstotkov prebivalcev province nasprotuje tankerjem,« pravi Cooksey.
Cooksey: Mediji so neučinkoviti, novinarji neizobraženi
Odlični in meje premikajoči dokumentarci o globalnem segrevanju že obstajajo, poudarja Cooksey, a si jih ogleda le malo ljudi, saj dokumentarci ne znajo učinkovito prenesti sporočila. »Nagovarjati ljudi z vsemi podatki in podrobnostmi nima smisla. Najbolje je predstaviti osebno težavo, na primer imam 18-letno hčerko in sem na smrt prestrašen, kako bo živela,« svetuje Cooksey.
Pri iskanju virov za scenarij so mu prišli v roke tudi nepoznavalski in netočni novinarski prispevki - novinarji so milijarde ton izpustov toplogrednih plinov zamenjevali z milijoni, je opazil; razočarali so ga tudi klimatologi. »Šele na konferenci o vrhuncu črpanja nafte v Kaliforniji pred nekaj leti, ki sem se je udeležil, so ugotovili, da je Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) 20 let uporabljal napačne podatke o zalogah nafte in premoga ameriške agencije za energetiko (EIA). Na tej podlagi so napovedali, koliko ogljikovega dioksida bomo izpustili v ozračje. Kako se torej samoizobraziti o globalnem segrevanju, če še najbolj izobraženi ljudje na tem svetu nimajo pojma?« se sprašuje Cooksey.
Cooksey: Kupujte iz druge roke in imejte zgolj enega otroka
Glavna okoljska težava je po mnenju Jona Cookseyja prekoračitev (overshoot), ki ima pet simptomov. Ti so prenaseljenost (ki je hkrati vzrok in posledica), uničevanje narave (izsekovanje gozdov, uničevanje oceanov, onesnaženje, izumiranje vrst ...), razlike med revnimi in bogatimi, vrhunec črpanja nafte in globalno segrevanje. »Na osebni ravni obstaja za to pet rešitev: bojkot Exxona oziroma zapravljanje denarja za dobre, ne slabe stvari, čim manjša poraba - odločitev za enega otroka, kupovanje rabljenih stvari, odrekanje govedini in podobno -, duhovna preobrazba, aktivizem ter lokalen, nizkoogljični življenjski slog, kar zajema tudi različne bivanjske oblike. Ena izmed teh je sobivanje - bivanje v skupinah, kjer člani skupaj pridelujejo hrano, pazijo na otroke, souporabljajo avtomobile in podobno.
