Na današnjih 16. Dnevih energetikov v Portorožu bomo podelili energetske nagrade v treh kategorijah: za najboljši projekt obnovljivih virov energije (OVE), za najboljši projekt pri učinkoviti rabi energije (URE) ter za najboljši projekt za promocijo URE in OVE.
Na razpis Financ je 18 podjetij poslalo 21 projektov, strokovna komisija pa je izbrala devet finalistov, ki jih posebej predstavljamo. Danes bomo med njimi izbrali zmagovalca v vsaki kategoriji. Pri izbiri zmagovalca odločata tako izbor komisije kot tudi izbor, opravljen na podlagi spletnega glasovanja bralcev Financ. Predsednik komisije je mag. Hinko Šolinc z ministrstva za infrastrukturo in prostor, člani pa so mag. Stane Merše z Instituta Jožefa Stefana, dr. Sašo Medved z ljubljanske fakultete za strojništvo, dr. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK in Dušan Novković iz Acronija.
Finalisti v kategoriji Obnovljivi viri energije
MK projekt
Apartmaji Ortenia
Značilnosti: uporaba naravnih materialov, uporaba reverzibilne toplotne črpalke Foto: Miran Kambič
MK projekt je na hribu nad vasjo Podčetrtek postavil nastanitveni objekt iz naravnih materialov. V kleti objekta so skupni prostori: dve savni, vinska klet, recepcija, fitnes in drugo, ponujajo pa šest apartmajev. Pri gradnji so uporabili naravne materiale, predvsem tiste z nizkim ogljičnim odtisom. Takšni materiali počasneje prepuščajo toploto, kar omogoča boljšo toplotno stabilnost stavbe, poleg tega sprejemajo paro in jo oddajajo v prostor. Nosilna konstrukcija zgradbe je lesena, izolacijski materiali v stenah so naravni oziroma so uporabili celulozo, naravni so tudi obložni materiali: v notranjosti glineni omet, zunaj pa les.
Za ogrevanje in pripravo sanitarne vode so vgradili reverzibilno toplotno črpalko voda-voda, ki omogoča tudi hlajenje. Črpalna vrtina je globoka 80 metrov, na globini 54 metrov je vgrajena toplotna črpalka. Do stranišč in pralnega stroja je napeljan ločen razvod vode za priključitev deževnice. Izvedeno je prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote.
Apartmaji Ortenia so v Sloveniji prvi nastanitveni objekt iz lesene konstrukcije in so zgrajen večinoma iz naravnih materialov ter tudi prvi objekt v Sloveniji, ki je pridobil certifikat Eco Hotel Certified, so zapisali v prijavitelju na natečaj, družbi MK projekt.
GGE
Ogrevanje in hlajenje Bernardina
Letni strošek energije: 500.624,44 EUR; prihranek primarne energije: 2.048 MWh na leto; povečanje uporabe OVE: 1.958 MWh na leto; zmanjšanje izpustov CO2: 643 ton na leto Foto: Borut Hočevar
Izkoriščanje morja za ogrevanje in hlajenje v Grand hotelu Bernardin je projekt, ki sta ga izpeljali družbi Hoteli Bernardin kot naročnik in GGE kot pogodbenik. Morsko vodo zajemajo na globini približno 13 metrov iz obnovljenega morskega zajema. Hoteli Bernardin so opustili ogrevanje na kurilno olje in vgradili toplotne črpalke, kar je zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida za okoli 500 ton na leto, izpuste toplogrednih plinov pa bodo dodatno zmanjšali z uporabo toplotnih črpalk za hlajenje.
Gradnjo projekta so financirali po modelu energetskega pogodbeništva, naročnik in pogodbenik si delita prihranke pri stroških za energijo. Naložbo je financiral in izpeljal pogodbenik, ki naložbo tudi upravlja in dobavlja energijo naročniku po zagotovljeni znižani ceni. Nepovratna sredstva pomenijo 30 odstotkov vrednosti projekta.
Pri prenovi morskega zajema in izpusta so nekatere podvodne objekte preoblikovali v umetne podvodne grebene, na katerih se bosta predvidoma že kmalu naselili morska flora in favna.
RE ing
Sanacija OŠ Puconci
Letni strošek energije: 75.161,73 EUR; zmanjšanje izpustov CO2: 158 ton na leto; prihranek kurilnega olja: 285 MWh na leto; prihranek električne energije: 50.996 EUR Foto: RE ing
Cilji pred začetkom energetske prenove Osnove šole (OŠ) Puconci so bili zmanjšanje rabe energije, zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, uvedba ukrepov za učinkovito rabo energije, minimiziranje stroškov uvedenih ukrepov, izboljšanje bivalnih razmer, optimiziranje stroškov vzdrževanja in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Prijavitelj projekta na natečaj je družba za projektiranje in tehnično svetovanje RE ing iz Murske Sobote.
Energetska prenova stavbe je zajemala sanacijo ovoja, prezračevanje z rekuperacijo za kuhinjo in sanitarije, vgradnjo termostatskih ventilov, obnovo kotlovnice in prehod na nov energent - lesno biomaso - ter zamenjavo stavbnega pohištva.
Poraba ekstra lahkega kurilnega olja se je po prenovi zmanjšala za več kot polovico, poraba električne energije je upadla na slabo četrtino porabe pred začetkom naložbe, izpustov ogljikovega dioksida pa ni več.
Skupni prihranek kurilnega olja in električne energije je po končani sanaciji ocenjen na dobrih 63 tisoč evrov na leto, vrednost celotne naložbe je 520 tisoč evrov, kar pomeni, da se bo ta povrnila v dobrih osmih letih.
Finalisti v kategoriji Energetsko učinkovit projekt
Energija plus
Prenova kotlovnice na Pobrežju
Letni strošek energije: 415.764,04 EUR; sektor, kjer je bil projekt izveden: večstanovanjska stavba; zmanjšanje izpustov CO2 : 507 ton na leto Foto: Elektro plus
Nosilec projekta prenove kotlovnice v Ulici bratov Greifov 1 na mariborskem Pobrežju je Energija plus, hčerinska družba Elektra Maribor. Prvotna kotlovnica je bila zgrajena leta 1974 in je zagotavljala toploto za 584 stanovanj. Etažni lastniki se niso lotili samo kotlovnice, temveč so energetsko prenovo naselja zajeli celostno: leta 2010 so začeli zamenjavo stavbnega pohištva in dodatno termično izolacijo stavb. Sanacija ogrevanja je bila zadnja faza v projektu izboljšanja energetske učinkovitosti naselja. Pred sanacijo kotlovnice so kurili na ekstra lahko kurilno olje, zdaj kurijo na zemeljski plin. Moč starih kotlov je bila 5,9 megavata, novi kotli so nizkotemperaturni z vgrajenimi prenosniki toplote dimnih plinov na vodo. Med sanacijo so vgradili dva kotla in zalogovnik tople vode, montirali plinski priključek, prenovili toplotne podpostaje, vgradili postajo za soproizvodnjo in obnovili sistem centralnega ogrevanja. Etažni lastniki in Energija plus so sklenili pogodbo o zagotavljanju toplotne energije za deset let, Energija plus mora v tem času med drugim vzdrževati toplovod, prevzeti obračun stroškov in zagotoviti uporabnikom konkurenčno ceno toplote. Učinki sanacije so energetski prihranki, zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in tudi ekonomski prihranki.
Protim Ržišnik Perc
Objekt Saxonia-Franke
Letni strošek energije: 241.000 EUR ; sektor, kjer je bil projekt izveden: srednje ali malo podjetje; zmanjšanje izpustov CO2 : 122 ton na leto Foto: Miran Kambič
Objekt podjetja Saxonia-Franke je namenjen proizvodnji, skladiščenju in upravi družbe. Zgrajen je bil leta 2012 v Poslovni coni Žirovnica. Projektno dokumentacijo so pripravili v družbi Protim Ržišnik Perc, ki je projekt prijavila na razpis. Saxonia-Franke proizvaja izdelke iz plastičnih mas za avtomobilsko industrijo, pri čemer porabi veliko električne energije. Porabo so zmanjšali z napajanjem objekta z visoko, 20-kilovoltno napetostjo, ki jo transformirajo v lastni transformatorski postaji. Poleg tega so vgradili sisteme razsvetljave s fluorescenčnimi in LED-svetili ter zagotovili preprost priklop električnih naprav.
Elektro in strojni projektanti so razvili koncept največje možne izrabe odpadne toplote, nastale pri brizganju plastike. Izrabijo jo za hlajenje hidravlike strojev in kompresorjev. Med proizvodnjo črpajo vso energijo za ogrevanje objekta iz najtoplejšega hranilnika hladilnega sistema. Prostore, ki nimajo dovolj notranjih virov, ogrevajo s talnim, skladišče pa s toplozračnim ogrevanjem. Poleti kroži v sistemu talnega ogrevanja hladna voda, z vodo iz hladilnega kroga kompresorjev pa ogrevajo sanitarno vodo. Prostore, ki jih ne morejo prezračevati naravno, prezračujejo z napravo, ki vrne prek 80 odstotkov odpadne toplote.
BK 300
Zgradba za bovling in gostinstvo
Investicija: 213.366 EUR; sektor, kjer je bil projekt izveden: srednje ali malo podjetje; prihranek energije: 47.358 EUR na leto
Podjetje BK 300 opravlja dejavnosti gostinstva, zabave, restavracije in bovlinga na ljubljanski Regentovi cesti. Je velik porabnik električne in toplotne energije, z energijo pa se oskrbujejo tudi sami. Pozimi soproizvajajo električno energijo in toploto v plinski kogeneraciji, poleti pa velik del porabe pokrijejo s sončno elektrarno. Podobno je z ogrevanjem sanitarne vode: pozimi jo ogrevajo s soproizvodnjo, poleti pa tudi s sončnimi kolektorji. K višji stopnji samooskrbe pripomoreta tudi pridobivanje vode za zalivanje iz deževnice in zamenjava stare razsvetljave z varčnejšo. Z naložbami so izboljšali ekonomičnost in energetsko učinkovitost tudi druge opreme.
V povprečju sami proizvedejo okoli 40 odstotkov električne energije, potrebne za normalno delovanje podjetja. Pri odločanju za napravo za soproizvodnjo elektrike in toplote so pričakovali enostavno vračilno dobo med petimi in šestimi leti, interno stopnjo donosa brez stroškov financiranja pa za 10 let, toliko časa namreč velja obratovalna podpora, med 11 in 15 odstotki. Dodajmo, da bodo v energetsko varčno fasado letos vložili 50 tisoč evrov. Zaradi nizke naložbene vrednosti je ekonomika naložb v kogeneracijske naprave občutljiva in hitre rešitve največkrat niso optimalne, so zapisali v BK 300.
Finalisti v kategoriji Promocijski projekt URE/OVE
Energap
1 tona CO2
Ciljne skupine: občani, zaposleni na mariborski občini, šole in drugi; opis projekta: postavitev kocke v dimenziji ene tone CO2 v Mariboru Foto: Energija plus
Energetska agencija za Podravje (Energap) je 27. maja lani v središču Maribora postavila kocko s stranicami 8,22 metra. Kocka ponazarja volumen tone ogljikovega dioksida. Projekt so imenovali 1 tona CO2, z njim pa so med drugim opozorili, da povprečni Slovenec na leto ustvari deset ton toplogrednih plinov. »Prikaz emisij v volumski vrednosti ljudem pomaga, da se angažirajo,« so med drugim zapisali v Energapu.
Na stranicah kocke je bil med drugim upodobljen rjavordeč dim, ki je opozarjal na vpliv izpustov na globalno segrevanje. Na stranice so zapisali tudi primere ukrepov za zmanjšanje emisij in koliko izpustov prihranimo na primer s preudarnim segrevanjem vode ali z vožnjo s kolesom namesto z avtom.
V kocki in ob njej so med kampanjo, ki je trajala mesec dni, pripravili individualna energetska svetovanja, predavanja o podnebnih spremembah in trajnostni rabi energije, predstavili so električne avtomobile in drugo.
Ciljna skupina projekta so bili prebivalci, zaposleni v mestni občini Maribor, šole v podravski regiji, tudi podjetja. Medijsko odmevnost je okrepil tudi zaplet. Dan po postavitvi se je kocka namreč sesedla, vnovič so jo postavili čez nekaj dni, vse skupaj pa je pritegnilo dodatno pozornost medijev.
Društvo Jasa
Zemlja ima srce
Ciljne skupine: ravnatelji izobraževalnih zavodov, nosilci izvršne oblasti in drugi; opis: podaritev 3.500 izvodov knjige
Društvo Jasa je izdalo knjigo Zemlja ima srce. Brezplačno so razdelili 3.500 izvodov. Marca lani so 2.500 izvodov podarili knjižnicam, vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, planinskim društvom, menedžerjem in medijem; konec minulega leta pa so tisoč izvodov podarili zlasti članom vlade in ministrstev, poslancem državnega zbora in tudi nekaterim menedžerjem in medijem.
Knjigo so označili kot »atraktiven in poučen ekopriročnik«, z njo pa želijo poglobiti znanje o trajnostnem razvoju, učinkviti rabi energije in obnovljivih virih energije. Trdo vezana knjiga ima dobrih 170 strani. Besedila je prispevalo skoraj 20 avtorjev, med najbolj znanimi sta profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti Lučka Kajfež Bogataj in naravovarstvenik Anton Komat. »Izvirnost knjige je v tem, da v prvem delu otroci s svojimi stvaritvami uvedejo tematiko in pripravijo bralca na glavne teme kompleksnega problema varstva okolja in narave,« je v uvodnem delu med drugim zapisal okoljevarstvenik in nekdanji poslanec Leo Šešerko.
Poglavitna ciljna skupina knjige so ravnatelji vseh izobraževalnih zavodov, vplivnejši politiki, gospodarstveniki in mediji. Druga ciljna skupina pa je prebivalstvo Slovenije.
Tiko Pro
Projekt 310
Ciljna skupina: podjetja; opis projekta: delavnice na temo OVE in URE
Svetovalna družba Tiko Pro je v Projekt 310 vključila delavnice in oglede dobrih praks o učinkoviti rabi energije (URE) in obnovljivih virih (OVE). Projekt 310 je vključeval tudi oblikovanje spletnega mesta, individualna svetovanja in izdajo Zbornika modrih praks energetske učinkovitosti. Delavnice in oglede dobrih praks so organizirali v podjetjih in ustanovah po vsej državi.
Cilj izvajalcev projekta je bil prepričati velika in energetsko potratna podjetja, da okrepijo učinkovitost rabe energije in vpeljejo v svoje poslovanje obnovljive vire. Ciljno skupino so seznanili s škodljivimi vplivi na okolje, izbrali pa so tudi najboljšo modro prakso in jo predstavili javnosti po vsej državi. Ciljna skupina so bila predvsem podjetja, v katerih se zavedajo, kako škodijo okolju, in želijo vpeljati v poslovanje načela URE in OVE.
Pri spremljanju učinkov projekta so zaznali, da se je več kot 30 odstotkov udeležencev odločilo OVE in URE vpeljati v svoje poslovanje. Delavnice je obiskalo prek 300 ljudi, spletno stran pa dobrih deset tisoč individualnih uporabnikov. Zbornik modrih praks so na Managerskem kongresu razdelili vsem pomembnejšim menedžerjem v Sloveniji in tudi menedžerjem iz nekaterih sosednjih držav.
