Gospod Jukić, kakšni so načrti družbe HEP za prihodnje leto?
Kot skupina smo v dvojni vlogi. Omogočiti moramo enak pristop in nepristransko tržno tekmo, na tržnem segmentu pa moramo biti boljši od tekmecev. Čakata nas investicijski ciklus za zagotavljanje nove moči v sistemu in spoštovanje okoljskih predpisov. Zmanjšati je treba uvozno odvisnost in oživiti gospodarsko aktivnost Hrvaške. Naši projekti in strategija morajo biti usklajeni s cilji EU, zlasti glede zmanjševanja količine toplogrednih plinov.
So se vaše razvojne prioritete spremenile zaradi vstopa v EU? Kako vidite sodelovanje s Slovenijo?
Hrvaška je tehnično že vrsto let del elektroenergetskega sistema današnje EU, bila pa je članica Energetske skupnosti jugovzhodne Evrope. Energetski regulatorni okvir smo prevzeli več let pred vstopom v EU. Sodelujemo z vsemi državami v tem delu Evrope, posebej s Slovenijo, po zaslugi uspešnega upravljanja NEK. Na hrvaškem trgu električne energije je tudi slovenski dobavitelj, kar zelo spoštujemo, a tudi mi intenzivno gledamo čez meje.
Lahko jugovzhodna Evropa oblikuje skupne rešitve, ki bodo sledile ciljem evropske energetske politike?
Regija je bogata z vodnimi viri, ki so delno izkoriščeni. Sončna energija še ni dovolj izkoriščena. Umestitev območja omogoča povezovanje proti severu, a tudi proti vzhodu in zahodu, kar je dobro za razpršitev energentov in dobavnih poti. Uresničevanje raziskovalnih projektov na Jadranu lahko učvrsti pomen območja kot dejavnika energetske trdnosti in dolgoročno varne oskrbe z energijo in energenti. Jugovzhodna Evropa načeloma že sledi ciljem energetske politike, hitrost in obseg pa vsaka država prilagaja svojim zmožnostim.
Kakšna je pri tem vloga družbe HEP?
Pogoj za našo konkurenčnost in zanesljivo oskrbo naših kupcev je nova moč v sistemu. Zagotavljamo jo z obnavljanjem hidroelektrarn, graditi pa moramo tudi nove, sodobne, nadomestne zmogljivosti, diverzificirati moramo energente, ker to omogoča dolgoročno vzdržnost portfelja. Nadaljujemo začete projekte TE Plomin C, kombinirano kogeneracijsko elektrarno Osijek, hidroenergetski sistem Kosinj-Senj, nadomestno kombinirano kogeneracijo v zagrebškem EL-TO in kogeneraciji na gozdno biomaso v Osijeku in Sisku, mali elektrarni, a pomembni za našo energetsko mešanico. Vlagali bomo tudi v distribucijo, toploto in oskrbo z naravnim plinom. Hrvaški elektroenergetski sistem prihodnje leto praznuje 120-letnico, doslej pa je pogosto pokazal žilavost.
Čez dva tedna se bodo v Opatiji, prvič na Hrvaškem zbrali glavni elektroenergetski igralci v regiji. Kaj vam to pomeni?
Zelo smo zadovoljni, da je Hrvaška gostiteljica tako pomembnega sestanka. To pomeni, da je prepoznana vloga tega dela Evrope kot dejavnika energetske stabilnosti, posebej pa povezovalna vloga Hrvaške. Na našem območju se bo v bližnji prihodnosti gradila temeljna energetska mrežna infrastruktura do novih virov skoraj vseh razpoložljivih sodobnih tehnologij. Hrvaška namerava igrati pomembno vlogo na evropskem energetskem trgu.
