Stebri energetske unije, ki jo je februarja predstavila Evropska komisija, so zanesljivost oskrbe, notranji energetski trg, energijska učinkovitost, nizkoogljičnost ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Temeljna cilja energetske unije pa sta zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije in zagotoviti cenovno dostopno energijo vsem potrošnikom.
Pri vsakem od stebrov je treba pogledati, kje ima določena država pomanjkljivosti, in jih potem razvijati, je na okrogli mizi o evropski energetski uniji v okviru 12. konference slovenskih elektroenergetikov v Portorožu dejal direktor direktorata za energijo Levičar (na sliki).
Po Levičarjevih pojasnilih nikoli ni bila ideja, da bi izenačili cene energentov v uniji - te ne bodo nikoli enake, ker je cilj odpiranje trga, poenotenje postopkov, metodologij, pravil...
Energetska unija ni institucija, temveč gre za to, da se udejanji omenjenih pet stebrov, je poudaril predsednik nacionalnega komiteja svetovnega energetskega sveta Franc Žlahtič (na sliki spodaj) in dodal, da je energetska unija pospeševalec tega, kar je treba v Evropi narediti. Eno je dodatno izboljšanje razmer na trgu.
Slovenija pri energetski uniji ne sme spati, mora biti aktivna in delovati pri razvijanju omrežja za plin in električno energijo. Kot je poudaril, je boj pri načrtovanju infrastrukturnih projektov izjemen.
Žlahtič je opozoril tudi na odjemalce, ki jim je pri energetski uniji dana posebna teža. Odjemalec bo namreč aktiven, ne bo samo porabnik energije, čutiti mora celoten servis, torej zanesljivost oskrbe in primerno ceno.
Slovenija je del EU in mora slediti energetski uniji, je izpostavil predsednik združenja elektroenergetikov Cigre-Cired Krešimir Bakič. Po njegovem mnenju je pri energetski uniji premalo poudarka na petem stebru, raziskavah in novih tehnologijah.
Slovenija mora spoštovati, da smo v EU, vendar ne slepo slediti nekaterim stališčem, ki niso primerna za majhna gospodarstva, kot je slovensko, je menil direktor Elesa Aleksander Mervar (spodnja slika). Cenovno dostopna energija, o čemer govori energetska unija, je po njegovi oceni "larifari", saj npr. v končnem računu za električno energijo 85 odstotkov predstavljajo prispevki in dajatve.
Predstavnik Acerja Marko Senčar je poudaril pomen enotnega trga kot enega od stebrov energetske unije. Na agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev verjamejo, da trg mora delovati in da ga je treba nadzirati. Enotni trg deluje, a z nekaterimi omejitvami. Ne moremo še govoriti o tem, da bi bil povsem enovit, je pa vedno manj omejitev in vse boljši nadzor, je še dejal Senčar.
Da skupni trg ne deluje, pa je menil predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije Ferdinand Gubina. To je utemeljil s podatkom, da smo pred skupnim trgom imeli 10 odstotkov izmenjave električne energije, zdaj jo je 13 odstotkov. Med izzivi skupnega energetskega trga je izpostavil obnovljive vire energije in cene elektrike.
Levičar se je v razpravi dotaknil tudi zdaj "mrtvega" ruskega projekta Južni tok. Njegova zgodba je namreč geostrateško pomembna, gre za relacije med EU in Rusijo, zato je povezovati ta projekt z energetskim trgom pomanjkljivo, je dejal. Ob tem je spomnil, da države, ki so z Rusijo podpisale meddržavne sporazume, niso bile uradno obveščene o koncu projekta.
