Nova energija za zagon 50-milijonskega projekta pametnih omrežij

Sodelovanje kardiologa, nevrologa, intenzivista, interventnega radiologa mora biti pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo in sočasnimi boleznimi srca še posebej usklajeno. Čas se namreč meri v minutah, smrtnost pri tem stanju je visoka. O optimalni obravnavi takih bolnikov so sredi januarja razpravljali na mednarodnem simpoziju žilne nevrologije v organizaciji Nevrološke klinike v Ljubljani.

Največji klinični izziv in omejitev pri kriptogeni IMK je nedefiniran obseg diagnos­tičnih testov in odvisnost od obsega diagnostične ocene. »Bolj iščeš, več boš našel,« je dokazovanje kriptogene IMK plastično prikazal češki nevrolog Aleš Tomek z nevrološkega oddelka univerzitetne bolnišnice Motol, ki je slovenskim kolegom na simpoziju predstavil primer za razmeroma nov klinični pojem ESUS. Tudi ESUS po klasifikaciji sodi med kriptogene IMK.

Maja letos je francoski nevrolog prof. Pierre Amarenco s soavtorji v ugledni reviji New England Journal of Medicine (NEJM) objavil članek o verjetnosti razvoja možganske kapi v petih letih po prehodnem možgansko-žilnem dogodku (TIA) ali manjši ishemični možganski kapi (IMK). Večinoma so bolniki znova utrpeli IMK v obdobju dveh do petih let po prvem dogodku.

Sredi maja se je končala letošnja konferenca ESOC (European Stroke Organization Conference) v Gothenburgu na Švedskem. V tokratni številki Medicine danes na kratko povzemamo glavne novosti, podrobneje pa bomo nekatere predstavili v prihodnji številki. ESO je izdal tudi nove smernice z glavnimi priporočili za obravnavo kapi v Evropi.

Na Evropskem kongresu o možganski kapi (ESOC) maja v Milanu je bil sklop predavanj namenjen tudi novostim o obravnavi bolnikov s prehodnim možgansko-žilnim dogodkom (TIA). Moderirala sta ga prof. Marcel Arnold in prof. Ursula Schulz.

Najpomembnejši cilj zdravljenja z antikoagulacijskimi zdravili je preprečevanje kardioemboličnih dogodkov. Drugi zelo pomemben cilj zdravljenja s temi zdravili je zmanjševanje verjetnosti razvoja znotrajlobanjske krvavitve. Z radiološkimi preiskovalnimi metodami, ki smo jih predstavili na 3. simpoziju žilne nevrologije v Ljubljani, poskušamo pred uvajanjem teh zdravil najti tiste spremembe v možganovini, ki bi lahko napovedale mogoče zaplete ob zdrav­ljenju s temi zdravili, med katerimi je najpogostejša znotrajlobanjska krvavitev. Avtorice prispevka so nevrologinja Senta Frol, nevroradiologinja Katarina Šurlan Popovič in nevrologinja Iwona Eva Kosi.