Pred časom je cena plina sledila ceni nafte, nanjo je bila vezana, ker je tako narekoval Gazprom. Analitiki so pričakovali, da bo cena plina padla, ko ne bo več sledila ceni nafte. Vendar pa se to ni zgodilo. Prav nasprotno, plin se je podražil. Lansko tretje četrtletje so bile cene plina na trgu prvič višje od Gazpromovih pogodbenih cen.
Zakaj se to dogaja? Ker v Evropi ni odprtega konkurenčnega trga. Rusija in Norveška namreč nadzirata več kot polovico trga, zato ta trg ne more biti konkurenčen, ocenjuje Bros. »Cena plina je višja tudi v primerjavi z nafto, ker jo določa duopol.« To je eden od neuspehov Evropske komisije, ki je že pred desetimi leti želela, da se cene plina oblikujejo po trgu.
Lahko utekočinjeni zemeljski plin (UZP) razbije evropski duopol? Najprej nekaj podatkov. Petega februarja je bil opravljen prvi uvoz ameriškega UZP. Veliki projekti za UZP so poleg ZDA tudi v Avstraliji. »UZP bo imel v Evropi bolj ameriški kot katarski vonj,« napoveduje Bros. Tudi zato, ker so ameriške cene plina iz skrilavcev nizke, primerljive so s ceno 12 dolarjev za sod nafte. Bros pričakuje, da bodo ostale tako nizke.
Celotni stroški ameriškega plina skupaj s stroški transporta so bili v letih 2012 in 2013 takšni, da je bilo smiselno vlagati v nove obrate za UZP. Zdaj pa ne več. Dodajmo, da bi morala norveška proizvodnja zaradi omejenih naložb lani in letos padati.
Po drugi strani pa ima Gazprom proste kapacitete za dobavo plina v Evropo, a ohranja zdajšnje ravni dobave in visoke cene. Vprašanje je, ali bodo v Moskvi še naprej branili takšne tržne cene in dopustili prihod ameriškega plina v Evropo, ali pa bodo spustili ceno, da se Američanom ne bo splačalo dobavljati UZP. Bros je že slišal tudi takšen komentar: »Če ameriški proizvajalci ne bi izvažali, bi cene plina v ZDA padle na nič.«
To je tudi pritisk na evropsko Energetsko unijo, ker se bodo razkrili stroški diverzifikacije.
»Ne vem, kaj bodo storili v Moskvi. Vem pa, da so v Litvi znižali ceno potem, ko so odprli terminal v Rigi. To pomeni, da se najprej znižajo cene, potem pa zraste povpraševanje.«
Vprašanje je namreč, kako lahko spodbudimo rabo plina, na primer pri proizvodnji električne energije namesto premoga. Ena od rešitev je britanska pot. Ker shema za trgovanja z ogljikovimi kuponi v Evropi ni bila uspešna, so v na Otoku uvedli davek na ogljikov dioksid. Cene ogljikovih kuponov so v Evropi med petimi in šestimi evri na tono, v Veliki Britaniji pa so na to dodali še davek, ki znaša približno 25 evrov na tono. Ob takšni obdavčitvi pa je plin konkurenčen premogu. Poraba plina se ni dvignila čez noč: davek so uvedli aprila lani, poraba plina pa se je povečala decembra in letos. Ni pa nujno, da bi takšna rešitev delovala tudi drugod v Evropi, je posvaril Bros.
Nasprotno se dogaja v ZDA: ker so cene plina nizke, plin postaja pomemben energent za proizvodnjo električne energije. Pri porabi plina pomaga tudi rast porabe energije, ker v ZDA nimajo tako strogih predpisov o energetski učinkovitosti, kot veljajo v Evropi. Vendar pa tudi v ZDA napovedujejo, da bosta leta 2017 poraba plina in premoga v primerjavi z obnovljivimi viri upadli.
Pri napovedih o morebitnem povečanju porabe plina v Evropi je Bros zadržan. Predvsem zaradi vremena. Letos je zaradi mile zime poraba plina spet padla. Če bi uporabili samo matematiko, bi se takšen trend samodejno nadaljeval in leta 2020 povpraševanja po plinu sploh ne bi več bilo, se je pošalil francoski analitik. V Bruslju napovedujejo, da bo poraba plina ostala na zdajšnji ravni, je dodal Bros in pripomnil, da je morda rešitev za plin rast porabe v transportu.
