Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je na vlado posredoval dve stavkovni zahtevi: da oblikuje in sprejme odločitev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva ter da se do sprejetja zahtevanega dokumenta v elektrogospodarstvu ustavijo vse enostranske aktivnosti na področju odpuščanja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij.
Kot ugotavljajo v sindikatu, se s to panogo nihče ne ukvarja resno, država nima jasne slike, kaj bi z energetiko počela. Sindikat se boji, da bi energetske družbe prišle v last tujcev, pogreša tudi racionalno organiziranost elektrodistribucije.
Stavka se bo skladno s terminskim načrtom začela v ponedeljek z zbori delavcev v družbah, kjer so se stavki pridružili. Zbori se bodo začeli ob 8. uri in končali ob 10. uri. Stavkovne aktivnosti pa se bodo do 21. aprila, ko naj bi se stavka končala, stopnjevale.
V četrtek, 7. aprila, bodo v proizvodnih družbah - Dravskih elektrarnah, Soških elektrarnah in Termoelektrani Šoštanj (Teš) - med 8. in 10. uro omejevali proizvodnjo, v ostalih družbah - med drugim v elektrodistribucijah, Elesu, Plinarni Maribor, trboveljski termoelektrarni in Energetiki Ljubljana - pa je v tem času predvidena le prekinitev dela.
To se bo v enakem časovnem razponu ponovilo še 12. in 14. aprila. Enake dejavnosti bodo 18. aprila potekale med 8. in 12. uro, 21. aprila pa se bodo podaljšale še za dve uri, torej bodo potekale med 8. in 14. uro.
"Stavka se lahko zaustavi ob trdnih in konkretnih zagotovilih, da se bosta postavljeni stavkovni zahtevi izvedli v rokih in na način, kar mora biti dogovorjeno med socialnimi partnerji," je za STA dejal predsednik sindikata Branko Sevčnikar.
Medtem ko sindikat poudarja, da bo proti koncu stavke ob neodzivnosti vlade morda čutiti posledice pri oskrbi z elektriko, je direktor sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles Aleksander Mervar zagotovil, da se to ne bo zgodilo, in sicer zaradi zadostnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti. "Nobene bojazni ni, da bi kdo ostal brez elektrike," je ta teden pomiril Mervar.
Vse velike elektrarne v državi (tudi Teš) so po njegovih pojasnilih zapisane v pogodbah, sklenjenimi s HSE in Gen energijo, o sistemskih storitvah. In te enote morajo v skladu z energetskim zakonom in na podlagi Elesovega poziva obratovati. "Nihče nima pravice takšne enote izključiti," je poudaril Mervar.
Da je stavka nepotrebna, so ta teden opozorili vodilni v elektroenergetskih družbah, v katerih pa tako kot sindikat pogrešajo dolgoročno strategijo energetike. Ministrstvo za infrastrukturo namreč pripravlja energetski koncept Slovenije, dokument, ki bo začrtal vizijo, poslanstvo in poglavitne cilje energetike za naslednjih 20 let s pogledom za prihodnjih 40 let, a je pot do sprejetja dolga - dobili naj bi ga šele leta 2017.
Do stavke je precej oster generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki med drugim bdi nad Dravskimi in Soškimi elektrarnami ter Tešem. Skupino HSE je namreč precej zamajala 1,428 milijarde evrov vredna investicija v šesti blok šoštanjske elektrarne, zato so začeli postopek optimizacije in racionalizacije, katerega del so tudi odpuščanja. To pa je na noge spravilo sindikat.
"V tem trenutku moramo presojati primernost, nujnost in sorazmernost te stavke," je menil Košorok in ocenil, da so stavkovne zahteve usmerjene proti napačnemu naslovniku - vladi, ki v tem primeru ni delodajalec. Sindikat bi moral po njegovem stavko napovedati proti delodajalcu.
"Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali je stavka zakonita, ali so bili posegi delodajalca, ki se v tem trenutku izvajajo, takšni, da je treba tak ukrep izvesti," je dejal in dodal, da v HSE postopki racionalizacije in optimizacije potekajo v dogovoru s socialnimi partnerji.
Kot je še poudaril, bodo omejevanja proizvodnje strogo sankcionirali. "Če bo prihajalo do omejitve proizvodnje, bo to hujša kršitev delovnega razmerja. Če bo do tega prišlo, razmišljamo tudi o odškodninski in kazenski odgovornosti," je izpostavil.
Drugi proizvodni steber, nad katerim bdi Gen energija, se stavki sicer ne pridružuje, zaposleni bodo le izrazili solidarnost s stavkajočimi.
Ta stavka ni prva, ki je v samostojni Sloveniji pretresla energetiko. Prva - s prekinitvijo dobave elektrike - je bila leta 1992, ko se je odvila splošna stavka. Leta 2010 je bila opozorilna stavka, napovedana je bila tudi splošna, ki so jo po dogovoru sindikata in vlade odpovedali. Leta 2014 je bila napovedana še ena opozorilna stavka, a so jo zaradi dogovora med vlado in sindikatom odpovedali.
Če je bila stavka leta 1992 zaradi plač, sta bili naslednji bolj interesne narave - zaradi nestrinjanja z nekaterimi odločitvami vlade. Interesna je tudi tokratna stavka. V sindikatu pravijo, da se borijo za gospodarsko prihodnost Slovenije, proti razprodaji slovenske energetike in za korist uporabnikov ter da stremijo k temu, da se elektrogospodarstvo prenese v demografski sklad, s čimer bi se vzpostavil vir za pokojninski sklad.
