Podjetnik Guido Braam se zadnja leta ukvarja zlasti z uvajanjem krožnega gospodarstva. Med drugim je ustanovil tudi nevladno organizacijo, prek katere povezujejo partnerje v krožno gospodarjenje. Delujejo v različnih panogah, na primer v mlečni industriji, nepremičninskem sektorju, tudi v bančništvu. Zadnje leto vodi kampanjo, s katero pomagajo podjetjem, ki so že začela delovati po načelih krožnega gospodarstva. »Moja naloga je, da oblikujem razmere, v katerih bo nastalo še več takšnih primerov,« pojasnjuje.
Med njegovimi strankami so multinacionalke, na primer Philips, natančneje njegova oddelka za svetila in tudi za skrb za zdravje, pa tudi investitorji, nepremičninarji in drugi: »Nikoli nimamo samo ene stranke, naša edina stalna stranka je krožno gospodarstvo.«
Na starem modelu zasnovani tudi predpisi
Lahko krožno gospodarstvo deluje brez vladne podpore? »Pred šestimi leti sem verjel v to. Ker sem tudi sam podjetnik. Vendar pa je krožno gospodarstvo sistem sprememb. Vse, kar vidimo okoli sebe, deluje linearno. Tako sta zasnovani tudi na primer bančništvo in državna regulativa.« Primer: na trgu manjka fosforja, a predpisi ne dopuščajo prodaje fosforja iz odpadkov. »Vsi naši predpisi so zasnovani na starem modelu. Pogledati moramo vsakega posebej. Včasih ne gre za predpis, ampak za njegovo razumevanje,« razlaga Braam.
Na severu sežigalnic preveč, na vzhodu jih ni
Na včerajšnjem sestanku svetovalnega odbora Circular Change so predstavili tudi lani sprejeti evropski sveženj spodbud za krožno gospodarstvo. »Dobra stran svežnja je, da je integralen, ker vključuje ekonomijo, okolje, socialni vidik in ustvarjanje delovnih mest.« So pa tudi drugi pogledi. V sveženj je vključena na primer iniciativa za spodbujanje sežigalnic, čeprav jih je v severni in zahodni Evropi že preveč. Sežgejo toliko odpadkov, da ni več kapacitet za odlaganje, čeprav so boljše možnosti od sežiganja, na primer recikliranje in podaljšanje življenjske dobe. V državah, kjer ni sežigalnic, bi lahko vnovič uporabili odpadne materiale, namesto, da jih sežgejo, razmišlja Braam.
Krožno gospodarstvo vodi v bolj decentralizirano dobaviteljsko verigo in v druge dejavnosti, ki lahko spodbudijo reindustrializacijo evropskega gospodarstva, še dodaja nizozemski podjetnik.
Primerjava držav
V Nemčiji, na Danskem in Nizozemskem je delež ločevanja odpadkov tako visok, da odlaganja praktično ni več, za razliko od, denimo, Madžarske, kjer ga je 57 odstotkov. V nekaterih novih članicah zakonske zahteve niso tako ostre kot na primer v Nemčiji, vendar je treba pri primerjavah pogledati globlje, je prepričan Braam in dodaja primer nizozemskega podjetje za ravnanje z odpadki, ki je bilo presenečeno, kako dobro je urejeno ločevanje v Sloveniji.
Kaj pokaže primerjava panog
V živilski industriji vsi razumejo težave zaradi rastočega števila prebivalcev in pomanjkanja obdelovalnih površin. »Ne vem, če delajo bolje kot v drugih panogah, vendar dobro razumejo težave.« Gradbena industrija na Nizozemskem včasih omahuje pri uvedbi ukrepov krožnega gospodarstva, vendar so učinki njihovih ukrepov veliki. V avtomobilski industriji je velik delež recikliranja. Po drugi strani pa podjetja za ravnanje z odpadki včasih ne želijo sprememb. Prepričani so, da že zdaj delajo dobro.
Na Nizozemskem pa igrajo pokojninski skladi in banke ključno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva. Iščejo namreč nove poslovne modele in ocenjujejo, da bodo tveganja v krožnem gospodarstvu manjša kot pri linearnem. Raziskujejo, kaj prinaša krožno gospodarstvo. Nizozemski banki Amro in Rabobank financirata podjetnike pri iskanje potencialov v krožnem gospodarstvu.
Slovenci odprti za spremembe
»Ne vem, kako je z vlado v Sloveniji, vidim pa, da so slovenski ljudje zelo odprti za spremembe. V majhni državi je lažje najti skupne osnove za reševanje težav. V Sloveniji se lahko zato hitro prilagodite na izzive krožnega gospodarstva. Lažje pa je začeti pri močnih delih gospodarstva,« je končal Braam.
