Jedrska tehnologija je prisotna v našem življenju, tudi če se je ne zavedamo. Ni samo v jedrskih elektrarnah. V raziskovalnih reaktorjih opravljajo raziskave, ki so povezane z jedrsko energijo in so med drugim namenjene izobraževanju, usposabljanju zaposlenih in preverjanju računskih metod, ki jih uporabljajo v elektrarnah, pojasnjuje vodja raziskovalnega reaktorja TRIGA Luka Snoj.
Jedrska energija v vsakdanjem življenju
Tudi tisti, ki se ne ukvarjamo z jedrsko energijo, se srečujemo s produkti raziskovalnih reaktorjev. Takšni reaktorji so del raziskovalne infrastrukture, ki je vir nevtronov za različne aplikacije. Nekaj primerov:
● Medicinski izotopi, ki jih uporabljajo v medicinski diagnostiki in za zdravljenje rakavih obolenj. Tehnecij 99 je osnova medicinske diagnostike, proizvaja pa se samo v jedrskih reaktorjih.
● Drugi izotopi, uporabljajo jih na primer v polnilnicah pijač, železarnah, cestna podjetja pa z njimi merijo debelino asfalta in vsebnosti vlage.
● Izotop kobalt uporabljajo za obsevanje pacientov pri zdravljenju raka.
● Radioaktivne izotope uporabljajo tudi pri neporušnih raziskavah, kadar hočejo videti notranjost objekta. Primer: če želijo videti notranjost železnega kolesa, uporabijo nevtrone, katerih vir je raziskovalni jedrski reaktor.
● Reaktorje uporabljajo tudi za tako imenovano dopiranje polprevodnikov. Polprevodniki, kot je na primer silicij, morajo biti dopirani s fosforjem. V jedrskih reaktorjih dopirajo polprevodnike velikih moči, kakršne uporabljajo na primer v vetrnih elektrarnah. »Vetrna tehnologija temelji na komponenti, ki se lahko naredi samo v jedrskih reaktorjih,« pojasnjuje Snoj.
Tehnecij morajo proizvesti za vsakega pacienta posebej, kobalt pa lahko uporabljajo v medicinski ustanovi pet let, potem razpade in ga je treba proizvesti znova.
Nekoč so izotope proizvajali tudi v Sloveniji
Izotope so v reaktorju Instituta Jožef Stefan proizvajali še v Jugoslaviji, ko jih ni bilo mogoče kupiti na mednarodnem trgu. Ko so delali tehnecij za ljubljanski UKC, je reaktor obratoval ves dan: zjutraj so izotope odpeljali v ljubljanski UKC in z njimi zdravili, nekaj ur kasneje so izotopi razpadli in je bilo treba proizvesti nove. Vendar pa je podgoriški reaktor majhen in raznovrsten in ni namenjen veliki proizvodnji izotopov, pač pa poskusom in šolanju. Proizvodnja izotopov je njegov stranski produkt.
Za proizvodnjo izotopov so primernejši večji reaktorji v državah, ki imajo še bolj razvito pripadajočo infrastrukturo in večje kadrovsko zaledje, na primer v Belgiji in na Nizozemskem. Med predavatelji na konferenci NENE 2016 je tudi Gilles Bignan, ki sodeluje pri evropskem reaktorskem projektu, katerega namen bo služiti evropski industriji. Na Nizozemskem pa načrtujejo izgradnjo reaktorja z zasebnim vložkom, njegov cilj bo ustvarjanje dobička.
Pozitiven finančni rezultat
Reaktor ustvarja finančne presežke, če gledamo njegove družbene koristi oziroma koristi na državni ravni, je prepričan Snoj: »Ocenjujemo, da ima celotna družba od reaktorja Triga od enega do dva milijona evrov plusa.«
Reaktor v Podgorici je 250-kilovaten in služi osnovnim raziskavam fizike, raziskavam v znanosti o okolju, raziskavam reaktorske fizike, ki delno podpirajo delovanje JEK in šolanju kadrov, ki delajo v JEK. Za takšne potrebe zadošča majhen reaktor.
Največja težava: slaba percepcija
Jedrska industrija je zelo inovativna. Poleg tega je to edina energija, razmišlja Snoj, ki ni odvisna od sonca. Fosilna goriva izvirajo iz ostankov organizmov in tudi vetrna energija in biogoriva potrebujejo sonce.
»Z jedrsko energijo se je človeštvo prvič srečalo v obliki bombe. To je zelo slabo vplivalo na percepcijo jedrske energije. Sicer je to vir energije, ki nima praktično nobenih emisij. Radioaktivne odpadke znamo pravilno shranjevati in skrbeti, da ne pridejo v stik z okoljem. Največja ovira je družbena percepcija. Če primerjamo nesreče v jedrski industriji z drugimi viri energije, kaže, da je to varen vir energije. Zaradi percepcije lahko jedrska energija doživi v nekaterih državah zaton, dolgoročno pa bo igrala pomembno vlogo v državah z razviti jedrsko industrijo, kot so ZDA, Francija, Rusija, Japonska, Kitajska, Južna Koreja in druge,« pravi Snoj.
Priznanje slovenski jedrski stroki
Letošnja konferenca NENE je že 25. Organizira jo Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije in pomeni osrednje stičišče slovenske jedrske stroke. Uveljavila se je tudi v svetu, govorci prihajajo iz vsega sveta, člani programskega odbora so iz vse Evrope. Snoj: »Konferenca je priznanje tujine slovenski jedrski stroki, ki jo priznajo kot enakovredno partnerico. Vpeti smo v svetovni jedrski prostor, imamo znanje in opravljamo raziskave, ki so mednarodno primerljive.«
Pomembno tudi za zdravstvo
Slovenija je jedrska država in bo kot takšna še desetletja po zaustavitvi JEK. Zato je pomembno, da ima lasten raziskovalni jedrski program, nadaljuje vodja reaktorja TRIGA: »Na konferenci bomo poudarili pomen raziskav za varno in učinkovito obratovanje vse jedrske in sevalne tehnologije. Nenazadnje je tudi za zdravstvo pomembno, da znamo nadzorovano delati z radioaktivnimi snovmi. Raziskave so ključ. Ker je jedrska energija dolgoročna, si brez podpore raziskavam ne znamo predstavljati njene dolgoročno varne uporabe.«
