Konferenco je organiziralo Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije. »Okoli 150 vrhunskih jedrskih znanstvenikov in strokovnjakov iz več kot 23 držav s vsega sveta ter iz številnih izobraževalnih, strokovnih, raziskovalnih in znanstvenih mednarodnih organizacij na področju jedrske energije je v preteklih štirih dneh intenzivno razpravljalo o relevantnih temah, povezanih z razvojem jedrske energije kot enega ključnih nizkoogljičnih virov za današnjo in prihodnjo oskrbo z energijo,« je povedal predsednik društva Marko Čepin.
Na včerajšnji večerni slovesnosti so podelili nagrado najboljšemu mlademu avtorju, ki jo je prejel Bor Kos z odseka za reaktorsko fiziko z Instituta »Jožef Stefan« za svoj prispevek na temo sklopitve determinističnih in stohastičnih programov za izračun transporta nevtronov v fuzijskih in fisijskih reaktorjih, ter nagradi za najboljšo postersko predstavitev, ki sta jo prejela Hygreeva Namburi z raziskovalnega centra Rez iz Republike Češke za poster z naslovom Analiza mikropoškodb v gorivni srajčki ter Janez Kokalj, Mitja Uršič in Matjaž Leskovar z odseka za reaktorsko fiziko Instituta »Jožef Stefan« za prispevek na temo hlajenja ostankov sredice v primeru težke nesreče.
Kot pojasnjuje Luka Snoj, vodja raziskovalnega reaktorja TRIGA in predsednik programskega odbora letošnje konference, je komisija za podelitev nagrad mlademu avtorju v obrazložitvi poudarila, da gre za izvirno in jasno predstavljeno temo na zelo perspektivnem področju reaktorske fizike, ki omogoča natančnejše simulacije nevtronskih in fotonskih polj v reaktorju in njegovi okolici, kakršne prej niso bile mogoče.
Današnji, zadnji konferenčni dan se je začel z vabljenim predavanjem Simona Pinchesa, vodje programa za integrirano modeliranje pri mednarodnem projektu ITER, zaključil pa se je s panelno razpravo z mednarodno udeležbo. Govorili so o izzivih izobraževanja, usposabljanja in upravljanja znanja na področju jedrske energije.
Razpravo je moderiral Michel Giot, zaslužni profesor na Katoliški univerzi Louvain, govorci pa so bili predstavniki Evropske komisije in ameriškega združenja ASME (The American Society of Mechanical Engineers), od slovenskih jedrskih znanstvenikov pa Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan in predsednik evropskega omrežja za izobraževanje na področju jedrske znanosti ENEN (European Nuclear Education Network).
Za uresničevanje trajnostnega razvoja potrebujemo zanesljiv dostop do okoljsko sprejemljive, varne in cenovno dostopne energije, pravi Cizelj: »Razvoj nizkoogljičnih virov energije, ki to omogočajo, je zato zagotovo med aktualnejšimi izzivi človeštva. Jedrska energija se kot nizkoogljični vir energije nedvomno uvršča med ključne energente prihodnosti, zato na jedrskem področju potrebujemo nova znanja, odlično izobražene in motivirane posameznike ter učinkovito in intenzivno upravljanje znanja med vsemi jedrskimi deležniki ter v odnosu do javnosti.«
