Agencija za okolje in Nacionalni ištitut za javno zdravje sta v petek pripravila konferenco o Kakovosti zunanjega zraka – Interdisciplinarni pristop k oceni stanja in oblikovanje ter izvajanje ukrepov. Predstavljeni so bili tudi zaključki projekta Proučevanje zdravja v Sredozemlju: dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom v zunanjem zraku in spremljanje zdravja.
Rešitve na področju kakovosti zraka zahtevajo medsektorski pristop ter ukrepanje in sodelovanje gospodarskih sektorjev, znanosti in javnosti, so zapisali v poročilu po konferenci.
V Sloveniji so najbolj problematične čezmerne ravni delcev PM10 v zimskem obdobju in ozona poleti. Efektivni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zahtevajo dobro poznavanje virov, nenehno spremljanje stanja onesnaženosti ter vpliva na zdravje ljudi in ekosisteme.
Vpliv onesnaženega zunanjega zraka na zdravje se v razvitih državah uvršča med večje probleme javnega zdravja. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku v letu 2012 v svetu umrlo 3,7 milijona ljudi, kar predstavlja 6,7 odstotka vseh smrti.
V zadnjem desetletju je večina epidemioloških raziskav ocenjevala povezanost med izpostavljenostjo prebivalcev trdnim delcem (PM10 in PM2,5) in učinki na zdravje. Mednarodna agencija za raziskave raka uvršča PM10 v 1. skupino, to je med dokazano rakotvorne snovi za ljudi, so še sporočili iz agencije za okolje.
Dodajmo, da pozimi pomenijo največji vir izpustov trdnih delcev individualna kurišča na les in fosilna goriva, velik vir onesnaženja s trdnimi delci pa je tudi promet.
