Pametna mesta svojim prebivalcem zagotavljajo večjo kakovost bivanja prek oskrbe z električno energijo in plinom, hitrejšim in učinkovitejšim javnim prevozom ter boljšimi storitvami v zdravstveni oskrbi in mestni upravi.
Slovenska mesta velik del svojih finančnih sredstev pridobijo iz evropskih razpisov. Bi morali del teh sredstev nameniti v projekte pametnih mest?
Vsekakor je potrebno še več vlagati v razvoj pametnih mest. Vsa mesta imajo enake možnosti za razvoj in uvedbo rešitev, s pomočjo katerih lahko na relativno enostaven način preidejo med pametna mesta. Takšne primere mest lahko najdemo po vsem svetu, od ZDA do Brazilije in Kitajske. Trend razvoja pametnih mest v svetu poteka izjemno hitro, zato se tega trenda ne da več zaustaviti.
Kako se naj mesta lotijo prehoda v pametna mesta?
Najpomembnejše je, da se postavi pravilna smart grid infrastruktura, s katero se preko naprednih računalniških sistemov meri trenutna učinkovitost sistema za distribucijo električne energije, vode, plina in toplote. Osnovna ideja je, da se na podlagi meritve in analiz poišče mesta, kjer se investira v klasično infrastrukturo, sodobnejšo in učinkovitejšo opremo in naprave. Vse to z namenom, da se doseže največje znižanje izgub, ob hkratnem dvigu kakovostne oskrbe.
Splošna javnost področje smart city tehnologij razume na nivoju pametne razsvetljave oziroma podobnih projektov. Kolikšne prihranke lahko mesta ustvarijo s pomočjo digitalizacije in infrastrukture mest?
Res je, da se danes kot glavni argument, zakaj investirati v smart grid, izpostavlja velike prihranke vseh energentov. Energetska dilema kaže, da se bodo potrebe po energiji v naslednjih 40 letih podvojile glede na današnje potrebe, pri tem pa se morajo emisije ogljikovega dioksida v istem obdobju znižati za polovico, da bi dosegli trajnostni razvoj prihodnjih rodov. Če upoštevamo tudi dejstvo, da so energenti, ki jih imamo na razpolago, omejeni, lahko smatramo, da moramo že danes poiskati način, kako v teh 40 letih povečati energetsko učinkovitost kar za štirikrat.
Torej moramo na takšne projekte gledati dolgoročno?
Niti en smart grid sistem ne more doseči rezultatov na kratek rok. Vendar pa smart grid sistemi pripomorejo k optimiziranju delovanja distribucijskih sistemov vseh energentov. Če se temu dodaja tudi smart grid rešitve na ravni velikih porabnikov ter kasneje tudi manjših in hišnih porabnikov, bi lahko ustvarili 30-odstotne prihranke električne energije, 15-odstotne prihranke pri izgubi pitne vode, ali pa bi za 20 odstotkov skrajšali čas, ki ga preživimo v javnem prevozu.
Nam lahko predstavite nekatere primere dobrih praks?
København je bil leta 2014 razglašen za najpametnejše mesto v Evropi, ker je uspel znižati emisije ogljikovega dioksida na zgolj dve toni na prebivalca letno, njihov končni cilj, pa je do leta 2030 postati ogljično nevtralno mesto. Drug primer, od katerega se lahko veliko naučijo tudi mesta v naši regiji, je Dunaj, kjer so ustanovili javno-zasebno organizacijo, ki se ukvarja z razvojem smart city strategij in rešitev. Njihov cilj je, da do leta 2030 50 odstotkov celotne proizvodnje električne energije, ki je mesto potrebuje, dobijo iz sončnih elektrarn.
