»V Sloveniji bodo že letos začele obratovati prve kogeneracijske enote v stanovanjskih hišah,« pravi Urban Odar, direktor Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). Kot pojasnjuje, je soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) na zemeljski plin sicer najbolj primerna za trgovske, turistične in športne objekte ter šole, pa tudi za poslovne in obrtne cone ter stanovanjske bloke oziroma naselja.
Podražitve nafte in naftnih derivatov se odražajo tudi na cenah zemeljskega plina. Kako te spremembe občutimo odjemalci plina?
Predvsem bi želel poudariti, da je končna cena zemeljskega plina sestavljena iz treh elementov: cene za uporabo omrežja, cene dobave zemeljskega plina (goriva) in dajatev. Cena za uporabo omrežja je pri nas v skladu z energetskim zakonom regulirana s strani regulatorja trga, to je Javne agencije RS za energijo (JARSE). Podzakonski predpisi natančno predpisujejo oblikovanje cene za uporabo omrežja. Ta del cene zemeljskega plina se spreminja le izjemoma. Kadar pa se vendarle spreminja, gre za minimalne spremembe, ki so popolnoma regulirane. Podobno je z delom končne cene, ki se nanaša na dajatve. Sprememba končne cene zemeljskega plina v odstotkih je zato vedno nižja kot sprememba cene zemeljskega plina kot goriva.
Pri tem nastajajo določene razlike med odjemalci. Pri velikih odjemalcih, torej v večji industriji, ki je priključena neposredno na prenosno omrežje, so spremembe končne cene zemeljskega plina zaradi spremembe cene dobave (goriva) večje kot pri malih in srednjih odjemalcih. Ti so priključeni na distribucijsko omrežje, kjer so odstotkovne spremembe končne cene zemeljskega plina manjše.
V okviru združenja GIZ DZP v zadnjem času poudarjate predvsem pomen kogeneracije, to je soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) na zemeljski plin. Zakaj?
Sistemi SPTE prinašajo 10- do 30-odstotne prihranke primarne energije zaradi sočasne proizvodnje električne in toplotne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in elektrike. Električni izkoristek je do 40-odstoten, toplotni pa 45-odstoten. Ker se velik del proizvedene elektrike in toplote porabi na mestu proizvodnje, so tudi izgube pri transportu elektrike in toplote bistveno nižje.
Zemeljski plin je idealno gorivo za naprave SPTE, saj ga lahko uporabimo v vseh tehnologijah. Je nizkoogljično gorivo, ki ne onesnažuje zraka s prašnimi delci ali dušikovimi oksidi.
Ta petek zato pri GIZ DZP skupaj s Centrom za energetsko učinkovitost pri IJS organiziramo že tretjo brezplačno regijsko delavnico o SPTE na zemeljski plin. Po že izvedenih in odlično obiskanih štajerski in gorenjski delavnici bomo v petek o prednostih kogeneracije govorili na Dolenjskem, v Novem mestu.
Za koga so sistemi SPTE predvsem primerni?
Predvsem za institucionalne porabnike, kot so trgovski, turistični in športni objekti, poslovne in obrtne cone, stanovanjski bloki oziroma naselja, vzgojno-izobraževalne ustanove ter nekatere druge javne stavbe. Mikro in male kogeneracijske naprave se danes uporabljajo že pri srednje velikih uporabnikih, z razvojem tehnologij pa vse bolj prodirajo tudi k najmanjšim, individualnim porabnikom. Že v letošnjem letu bodo v Sloveniji začele obratovati prve kogeneracijske enote, nameščene v stanovanjskih hišah.
In kaj je glavni poudarek vaših delavnic?
Predvsem želimo udeležencem posredovati konkretne, praktične informacije o možnosti postavitve kogeneracije tako z vidika tehnično-strokovnih in administrativnih postopkov kot tudi pridobivanja finančnih virov in priložnosti sklepanja javno-zasebnih partnerstev. Kot izjemno uspešen se je na delavnicah v Mariboru in Kranju izkazal tudi prikaz raznolikih primerov dobre prakse delujočih kogeneracij v Sloveniji. S tem bomo nadaljevali tudi v Novem mestu. Poleg tega si na delavnicah lahko ogledamo, kako do kogeneracije »na ključ«.
