Z ovrednotenjem nepremičnin bomo zagotovili transparentnost nepremičninskega trga. Vrednotenje nepremičnin bo zagotovilo sistematični monitoring cen nepremičnin, je poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice dejal okoljski minister Roko Žarnić. Poudaril je, da je vtis, da so vse to izpeljali zgolj zato, da bodo lahko pobirali davke, napačen. Kot pravi, se bo namreč prva uporabnost tega sistema pokazala pri gradnji novih prometnih koridorjev. »Takrat bomo na tla postavili vse lastnike nepremičnin, ki imajo nerealna pričakovanja.«
Za kaj točno gre pri špekulativnem davku, smo vprašali tudi prometno ministrstvo. Po besedah tiskovne predstavnice Eldine Knez pristojna ministrstva res iščejo rešitve za precenjena zemljišča pri odkupu. A idejo o špekulativnem davku so že zavrnili, češ da ne bi bil primerna rešitev, ampak je »potrebno rešitev iskati v sistemskem določanju odkupne cene zemljišč«. Kaj več še ne more povedati, se nam pa verjetno obeta nova zakonodaja, pravi.
»V preteklosti se je namreč, da so recimo ljudje izvedeli, kje bo tekla kakšna trasa, so tam poceni kupili zemljišče, potem pa državi hudo drago prodali. Tega ne bo več,« poudarja Žarnić. Sedaj bo namreč vrednotenje teh zemljišč temeljilo na ocenah Gursa, "če si bo pa nekdo poskusil izpogajati ne vem kakšno ceno, bo pa davek tako visok, da končni izplen ne bo nič višji", je pojasnil. Dodal je, da so to neuradno poimenovali "špekulativni davek". »Ko bodo ljudje to vedeli, bo veliko manj pogajanj in oviranj. Ker te zadeve so tudi leta trajale.«
»Mislim, da bomo s tem davkom dali precej jasno sporočilo, da se ne splača špekulirati. To nam bo tudi pomagalo takrat, ko dobimo očitke, da smo podpisali nekaj, kar so neki župani lahko v svojih OPN naredili, tako da njim ustreza,« je še poudaril Žarnić.
"V gozdovih se skriva velik potencial za investicije"
Opozoril je tudi na velik potencial za investicije, ki se skriva v gozdovih. »Naših gozdov ne izkoriščamo dobro, to se mora spremeniti. Lesarstvo je sigurno naša tradicionalna panoga. Človeka malo boli, da hlodi gre iz države pa skozi Luke Kuper nekje čez mejo v daljne dežele,« je dejal.
Žarnić tudi misli, da nujno rabi dve strategiji, »ena je podnebna, še bolj pa energetsko, ki je tudi nekje obstala«. Glede tega, da v zakonu ni nobenih ukrepov za tiste, ki ne storijo dovolj, da bi manj obremenjevali okolje, pa pravi: »Nas je dva milijona, okoli imamo Italijo in druge države. In če v sosednjih drugih državah ne sledijo podnebnim ciljem, kako prepričati in prisiliti slovenska podjetja, da jim sledijo visoko leteče, če oni še nizko leteči niso. To je problem. Eno je dobra volja in ideal, drugo pa je vsakdanje življenje. Enemu direktorju, ki se hudo bori, da preživi, dodati neko breme, ki ga deset kilometrov čez mejo njegov konkurent nima, se pa tudi sprašujem, kaj je nacionalni interes.«
"V Sloveniji edini resnični potencial predstavlja voda"
Omenil je tudi težave pri zelenih tehnologijah, ki jih skušamo uveljaviti v Sloveniji, ne da pomislili na razlike med različnimi državami. Po njegovih besedah je edini resnični potencial, ki ga imamo v Sloveniji, voda. Prav tako zelene tehnologije niso vedno ekonomsko upravičene.
