Toplogredni plini povečali število poplav

Vreme je zapleten sistem. Težko je z zagotovostjo trditi, da do katerih vremenskih pojavov ne bi prišlo, če ne bi bilo „človeško narejenega“ globalnega segrevanja. A dve novi študiji, ki sta bili objavljeni v znanstveni reviji Nature, prvič kažeta čisto povezavo med globalnim segrevanjem in ekstremnimi padavinami (tako v obliki dežja, toče ali snega), piše Guardian.

V manj kot 50 letih za sedem odstotkov več možnosti, da bodo močne padavine postale še bolj ekstremne

Ena od omenjenih študij kaže, da so naraščajoče koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi povzročile okrepitev močnejših padavin na več kot dveh tretjinah vremenskih postajah na severni zemeljski polobli. „Človeški vpliv na podnebni sistem vpliva na okrepitev ekstremnih padavin,“ je za Washington Post dejal Francis Zwiers, podnebni raziskovalec pri Environment Canada in vodja te prve študije.

Zwiers in njegova ekipa so zbrali statistike o padavinah v zadnjih 50 letih in jih primerjali z napovedmi iz računalniške simulacije za podnebje v 20. stoletju. Te simulacije so upoštevale tudi več milijard ton ogljikovega dioksida, ki jih je človeštvo izpustilo v atmosfero. Ugotovili so, da povečanje števila poplav „ne moremo razložiti zgolj z naravnim notranjim nihanjem podnebja,“ pravi Zwiers. Povedano drugače, le dodani toplogredni plini razložijo, zakaj se je v ZDA in Kanadi dramatično okrepilo število močnih padavin.

„Veliki (padavinski) dogodki postajajo večji,“ pravi Zwiers. Odkril je, da se je med letoma 1951 in 1999 možnost, da bodo močne padavine postale še bolj ekstremne, povečala za sedem odstotkov. Kot še pojasnjuje Zwiers, toplejši zrak drži več vodne pare. Kar pomeni, da ko pride do padavin, zrak vsebuje več vode, kot jo je v času hladnejšega predindustrijskega sveta.

Podnebne spremembe prinašajo tudi več suš

Druga študija, ki jo je vodil Pardeep Pall z Univerze v Oxfordu, pa kaže, da je „človeško narejeno“ globalno okrevanje zelo verjetno povečalo možnost hudih poplav v Angliji in Walesu in je lahko krivo za ekstremne dogodke v letu 2000. Poplave, ki so tisto leto prizadele Združeno kraljestvo, so bile najhujše po letu 1766.

Pallovi zaključki izhajajo iz dveh serij več tisoč računalniških simulacij vremena. V prvi seriji so simulirali atmosfero v njenem resničnem stanju - z vsem dodatnim ogljikovim dioksidom, ki so ji ga dodali ljudje. V drugi seriji pa so simulirali paralelen svet, kjer v atmosfero ni bilo dodanega nič dodatnega ogljikovega dioksida. Odkrili so, da v devetih od desetih primerov človeško narejeni toplogredni plini povečajo tveganje poplav.

Oba modela in opazovanja pa prav tako kažejo na spremembe v distribuciji padavin - vlažnost se koncentrira na nekaterih deli sveta in se umika iz preostalih. Zato bodo podnebne spremembe najverjetneje povzročile tako več poplav kot več suš, še piše Guardian.