Gospodarstvo za prehod v trajnostno nizkoogljično družbo potrebuje predvidljive in na realnih temeljih opredeljene, med razvojnimi politikami usklajene razvojne usmeritve, ustrezne podporne mehanizme, pametno zakonodajo in stabilno poslovno okolje, da lahko ob prehodu v trajnostno naravnano družbo poveča svojo produktivnosti, poudarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Zato pričakujejo, da bo država oblikovanju podnebne strategije namenila dovolj časa in da bo v to vključila kompetentno stroko z vseh relevantnih področij.
Na GZS tako menijo, da:
- se s pripravo podnebne strategije ne sme hiteti in da jo je nujno usklajevati in pripravljati hkrati z industrijsko, energetsko, prometno, prostorsko, davčno in ostalimi strategijami, politikami, akcijskimi načrti. Poudarjajo, da mora strategija temeljiti na realni analizi obstoječega stanja in možnosti postopnega doseganja okoljskih in energetskih ciljev, ki ne presegajo ukrepov držav za nizkoogljično družbo članic, niti za njimi ne zaostajajo. Pričakujejo tudi opredelitev ciljev po posameznih sektorjih;
- morajo cilji podnebne strategije in gospodarnega prehoda v nizkoogljično družbo temeljiti na analizah doseganja ciljev trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva;
- je treba zaščititi konkurenčnost in delovna mesta v energetsko intenzivni industriji;
- je treba uresničevanje usklajenih okoljskih/podnebnih ciljev podpreti z usklajenimi instrumenti razvojne in davčne politike. »Sprejeti in uvesti je treba zeleno davčno reformo, ki bo razbremenjevala davčne obremenitve dela, hkrati pa uvesti nove sheme oprostitev plačil CO2 dajatve, ki je ključni element doseganja strateških ciljev v ne-ETS sektorjih. Iz tega naslova pričakujemo tudi razvojne instrumente države za vlaganja v zelene tehnologije. Ni sprejemljivo, da bi podnebna strategija temeljila zgolj in predvsem na povečevanju javnofinančnih prihodkov ali prehitrem tempu doseganja okoljskih ciljev, brez podpore gospodarstvu pri njegovih lastnih naporih,« pravijo na GZS.
- mora strategija zavezovati k medresorskemu usklajevanju za vgraditev doseganja okoljskih ciljev pri vseh zakonodajnih postopkih. Kot pravijo na GZS, je pri sprejemanju predlogov zakonov in oceni učinkov zakonov in podzakonskih aktov nujno upoštevati aktualna bremena ter kratkoročne in dolgoročne stroške novih sprememb za gospodarstvo. Nujno je uskladiti izvajanje prek 500 obstoječih predpisov in odpraviti številne administrativne ovire. »Še posebej to velja za poenostavitve in pospešitve odobritve okoljevarstvenih in drugih dovoljenj, ki so nesprejemljiva zavora za izvedbo investicij, usmerjenih v izvajanje obstoječih in bodočih zavez na področju okolja/podnebnih sprememb.«
- je treba prestrukturiranje industrije spodbuditi z zagonom investicijskega cikla. Novi instrumenti morajo usmerjati v nove prebojne in eko tehnologije na področjih gradbeništva, pametnih elektro omrežij, transporta, lesarstva, odpadkov, novih materialov, IKT, itd., menijo na GZS.
- je treba uvesti in dosledno izvajati inovativno zeleno javno naročanje. Ob tem poudarjajo, da morajo zelena javna naročila temeljiti na celovitem pristopu do okolja in ne na "minimalnem" ogljičnem odtisu, kot to navajajo izhodišča za pripravo strategije.
- mora strategija usmerjati v vzpodbujanje eko inovacij in eko trga.
