Mestna občina Maribor je prva slovenska občina, ki ima javno dostopne energetske izkaznice javnih stavb, iz katerih je razvidno, kako posamezen objekt porablja energijo. Ustrezen monitor so ta teden namestili v avli sedeža občinske uprave, podatki pa so dostopni tudi na Energetski agenciji za Podravje.
Energetske izkaznice kažejo povprečno mesečno porabo toplotne energije, električne energije in vode ter proizvodnjo izpustov ogljikovega dioksida posameznega objekta.
V sistem bo kmalu vključena tudi javna razsvetljava
Zaenkrat ima takšne izkaznice 74 stavb, kmalu naj bi jih dodali še 40, medtem ko je vseh stavb v javni lasti v Mariboru okoli 200. V prihodnje nameravajo v ta sistem vključiti tudi javno razsvetljavo.
Energetske izkaznice so po besedah direktorice Energetske agencije za Podravje Vlaste Krmelj koristne ne le za sistematično beleženje in seznanjanje uporabnikov, občinskih služb in javnosti s podatki o porabi energije, ampak tudi za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje porabe. Med temi ukrepi so najprej začeli z izobraževanjem pristojnih o možnih praktičnih načinih zmanjšanja porabe, kot je na primer ustrezno prezračevanje, lani pa so pričeli tudi z investicijskimi ukrepi, kot so obnova kotlovnic, menjava oken in obnova fasad na najbolj kritičnih objektih.
V energetsko najslabšem položaju so vrtci
Vzpostavitev energetskih izkaznic se v Mariboru izvaja v okviru mednarodnega projekta Minus 3%, katerega cilj je privarčevati tri odstotke porabe energije v javnih stavbah letno. Ta cilj je mariborska občina lani že dosegla in Krmeljeva ne dvomi, da ji bo to uspevalo tudi v prihodnje.
Krmeljeva je še pojasnila, da Maribor na tem področju prednjači pred ostalimi slovenskimi občinami. Energetske izkaznice so v Sloveniji sicer zakonodajno obvezne, a zaenkrat še ni določeno, kdo naj bo njihov podpisnik, zato jih druge občine, če takšne izkaznice imajo, še niso javno objavile.
Večina obravnavanih stavb v Mariboru sodi v energetski razred C in D, medtem ko v najvišjih dveh razredih ni nobene. V energetsko najslabšem položaju pa so vrtci, saj jih je bila večina zgrajena v obliki montažnih gradenj, ki pa so danes že nujno potrebne obnove.
