Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ je sprejela priporočila okoljskemu ministrstvu glede sanacije starih bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov. Računsko sodišče RS je lani ugotovilo, da ministrstvo pri sanaciji teh odlagališč ni bilo uspešno. Komisija med drugim predlaga krajše roke za sanacijo.
Člane komisije je ob obravnavi poročila računskega sodišča 18. marca med drugim zanimalo, zakaj je država sofinancirala sanacijo gudronske jame v Pesnici, čeprav je povzročitelj znan, in kaj bo s sanacijo gudronskih jam v Studencih in Bohovi istega povzročitelja. Ministrsto pojasnjuje, da je družba Petrol za prvo jamo dobil možnost koriščenja sredstev iz ekoloških rezervacij, tako da je država sofinancirala sanacijo v višini 40 odstotkov.
Za drugi dve jami je Petrol pozvalo, naj pristopi k sanaciji, vendar je družba zahtevo v prvi fazi zavrnila. Ministrstvo pravi, da bo izvedlo možne aktivnosti v skladu z zakoni. Pri tem opozarja, da bo sanacija teh dveh odlagališč bolj zahtevna, ker sta praktično sredi naselja.
Potrebno je predvsem skrajšati roke
Komisija ministrstvu priporoča, naj skuša skrajšati roke, ki si jih je postavilo v odzivnem poročilu, in tako zagotoviti, da bodo odlagališča sanirana čim prej. Ministrstvo naj postopke izvaja tako, da bo odlagališča evidentirala in sanirala po sistemu od največjega do najmanjšega problema, pri čemer naj zagotovi, da se zaradi sanacije ne bodo pojavili novi ekološki problemi.
Poleg tega naj ministrstvo zagotovi, da bo sanacijo gudronskih jam v Bohovi in Studencih izvede ugotovljeni povzročitelj in da to breme ne bo prešlo na državo. Enako načelo naj velja tudi za druga odlagališča, kjer so znani povzročitelji, še priporoča komisija.
Denar za sanacijo zagotovljen šele naslednje leto
Ministrstvo v odzivnem poročilu predvideva, da bo do junija letos evidentiralo vsa ta nedovoljena odlagališča, do oktobra letos pa naj bi jih ovrednotilo in rangiralo. Nato je treba ugotoviti, koliko denarja bo potrebnega za sanacijo in ta sredstva zagotoviti v proračunu za letos 2012, pravi ministrstvo in dodaja, da bi sanacija, pri kateri bi se najprej lotili najbolj problematičnih odlagališč, potekala v letih 2012 do 2015.
Sistem naj bi začel delovati leta 2014
Komisija je tudi opozorila na primere, kjer da so inšpektorji in kršilci predpisov povezani, zato ni sankcij. Ministrstvo je dejalo, da preganja kakršnokoli "zlizanost" s povzročitelji, da pa prosi tudi za konkretne podatke. Člane komisije je zanimal tudi vpliv posameznih odlagališč na okolico in podtalnico, kako je z izdajanjem okoljevarstvenih dovoljenj industrijska odlagališča in ali inšpektorat ustrezno izvaja svoje naloge.
Pojavila so se tudi vprašanja o informacijskem sistemu glede teh odlagališč, ki bo povezal upravne enote, agencijo za okolje, inšpektorata in ministrstvo. Letos naj bi opraviti testne poizkuse, v letu 2012 bi sistem vzpostavili, leta 2013 bi analizirali uspešnost, v letu 2014 pa naj bi sistem začel delovati.