Nizkoogljično gospodarstvo - Evropska komisija je marca potrdila načrt za prehod v nizkoogljičnost do 2050 in načrt za energetsko učinkovitost - ponuja vrsto izzivov, pa tudi priložnosti, tako za Slovenijo kot za EU, je izpostavila direktorica v generalnem direktoratu za podnebno ukrepanje Mary Veronika Tovšak Pleterski.
Kot je uvodoma pojasnila Tovšak Pleterskijeva, je Evropa sicer na dobri poti, da doseže cilj 20-odstotnega znižanja emisij do leta 2020, vendar pa so ambicije večje. Tako so EU voditelji sklenili, da Evropa do leta 2050 zniža emisije za 80 odstotkov.
Energetski sektor naj bi se do 2050 skoraj popolnoma dekarboniziral
Ta cilj je po njenih besedah mogoče doseči z obstoječimi tehnologijami, prehod v nizkoogljično gospodarstvo pa bo zahteval veliko vedenjskih sprememb; veliko bo treba storiti na zavesti o energetski učinkovitosti in na zavedanju, da onesnaževanje z ogljikom stane.
K znižanju emisij bodo prispevali vsi sektorji, vendar pa bodo v nizkoogljično družbo vstopali z različno stopnjo in dinamiko prispevka. Največ se pričakuje v energetskem sektorju, ki naj bi se do leta 2050 skoraj popolnoma dekarboniziral, emisije CO2 naj bi se v primerjavi z letom 1990 znižale do 90 odstotkov.
Prihranili bi lahko do 320 milijard evrov
Če želi Evropa doseči cilje nizkoogljičnega gospodarstva v letu 2050, je ključnega pomena energetska učinkovitost.
"Trenutne ambicije niso zadostne, ampak analize kažejo, da že, če dosežemo 20-odstotno energetsko učinkovitost, to pomaga, da bomo za pet odstotkov več naredili tudi na področju emisij," je dejala in dodala, da bomo s tem do leta 2020 prišli na 25-odstotno raven znižanja emisij.
Če bo Evropi uspelo priti v nizkoogljično gospodarstvo, bodo med drugim prihranki iz naslova prihrankov goriv znatni. Po ugotovitvah analize bi bilo po njenih navedbah namreč iz tega naslova možno letno prihraniti povprečno od 175 do 320 milijard evrov.
Potrebno je tudi osveščanje ljudi
Hkrati pa se bodo okrepile tudi investicije, letno naj bi bilo za 270 milijonov evrov naložb, kar je približno 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Evrope. Evropa pa že danes vlaga 19 odstotkov BDP, torej bi morali ta odstotek povečati še za 1,5 odstotne točke, kar pa bi Evropo postavilo na raven pred krizo, je dejala Tovšak Pleterskijeva, ki je prepričana, da je nizkoogljično gospodarstvo priložnost tako za Slovenijo kot EU pri ustvarjanju novih delovnih mest.
Po oceni evropske poslanke Romane Jordan Cizelj pa je treba najprej uresničiti cilje, za katere se je na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije postavila Evropa. Izzivov na področju energetike je po njenem mnenju mnogo, med drugim razvoj jedrske energije, zajemanje in shranjevanje CO2, predvsem pa je treba veliko narediti tudi na osveščanju ljudi.
Varčna in učinkovita raba energije pa je po mnenju Lidije Živčič (na sliki) iz Focusa prvi korak k zmanjšanju porabe energije. Prepričana je tudi, da "nizka cena električne energije ne omogoča varčevanja, ampak razmetavanje".
Šolinc: Poraba elektrike srednjeročno ne bo padla
Vodja sektorja za učinkovito rabo in obnovljive vire energije na gospodarskem ministrstvu Hinko Šolinc je sicer prepričan, da poraba električne energije v srednjeročnem obdobju ne bo padla. Opozoril je tudi na pomembnost učinkovite rabe energije in dodal, da za to niso dovolj le subvencije, treba je namreč zagotoviti investicije.
"Nizkoogljična družba je lahko velik izziv za slovensko gospodarstvo in industrijo," pa je poudaril Vekoslav Korošec iz Gospodarske zbornice Slovenije. Po njegovi oceni namreč naše gospodarstvo čaka prestrukturiranje, če želi biti konkurenčno.
