Intervju: Z lahkoto bi prihranili deset odstotkov energije

V stanovanjih smo pozimi v kratkih rokavih, poleti v trgovinah in na drugih javnih prostorih pa v suknjah, ker nas zaradi pretirane klimatizacije zebe; to pa nista edini z zdravo pametjo sprti potrati energije pri nas, opozarja energetski poznavalec in naš sogovornik Franko Nemac

Nedavna jedrska nesreča na Japonskem je odprla številna vprašanja o proizvodnji in porabi različnih vrst energije po svetu. Seveda bodo posledice prej ali slej prišle tudi do nas. O tem, kako bomo spremenjene razmere čutili navadni smrtniki, kako postati energetsko čim varčnejši in kako z energijo zaslužiti, smo se pogovarjali s Frankom Nemcem, direktorjem agencije za prestrukturiranje energetike.

Jedrska nesreča na Japonskem bo, kot kaže, pomembno vplivala na ponudbo energije. Kako bo to po vašem mnenju vplivalo na cenovna razmerja različnih vrst energije?

Jedrska nesreča je dogodek izrednih razmer z zelo neprijetnimi posledicami za veliko število ljudi. Kratkoročno lahko vpliva na cene energije zaradi špekulacij na trgih, manj zaradi pomanjkanja energije. Jedrske elektrarne imajo manjši delež v proizvodnji električne energije kot obnovljivi viri. Izjema so le posamezne države - Francija, ZDA, Belgija, Japonska, Slovenija, Nemčija ... Te države ne bodo takoj ustavile svojih zmogljivosti, bodo pa verjetno ustavile ali odložile priprave na gradnjo novih. Dolgoročno je jedrske elektrarne mogoče nadomestiti z učinkovitejšo rabo energije in obnovljivimi viri.

Kako bodo te spremembe vplivale na male ljudi, gospodinjstva?

Cene energije se bodo postopno višale. To bo pomenilo, da bomo plačevali več za bencin, kurilno olje, plin in električno energijo. Višanje cen fosilnih goriv bo relativno cenilo obnovljive vire in pospešilo njihovo izgradnjo. Pametne bo to prisililo, da bodo začeli razmišljati, kako ob višji ceni energije plačati enako ali manj kot prej. Večina pa kratkoročno ne bo naredila nič in bo kazala na drago državo in visoke davke ter zahtevala znižanje cen.

Smo Slovenci energetsko varčni?

Na splošno nismo. Vedno se vprašamo, ali se splača varčevati. Koliko bom sploh prihranil? Naj povem primer: povprečno gospodinjstvo plača mesečno 30 do 50 evrov za električno energijo, kar pomeni, da bi bil desetodstotni prihranek od tri do pet evrov. Marsikomu se zdi, da to ni denar, za katerega bi se bilo vredno truditi. Seveda pa desetodstotni prihranek na ravni Slovenije pomeni letni prihranek 1.100 GWh ali vrednostno tretjino nove TEŠ 6. Verjamem, da nihče ni postal bogat, ker je veliko prihranil, temveč zato, ker je veliko zaslužil. Seveda pa je za veliko večino ljudi življenje sestavljeno iz velikega števila majhnih odstotkov, ki v seštevku prav tako dajo pomembne rezultate.

Lahko naštejete tri stvari, ki bi jih lahko naredil vsak Slovenec, da bi prihranil deset odstotkov energije, pa zaradi tega ne bi preveč trpel?

Vsak Slovenec lahko brez večje škode naredi deset odstotkov manj kilometrov s prevoznimi sredstvi. Nekaterim potem se lahko povsem odpovemo ali jih opravimo s kolesom ali peš. Poleg finančnega prihranka je to tudi dobro za zdravje. Deset odstotkov je mogoče prihraniti tudi pri ogrevanju in hlajenju stanovanj, prav tako brez škode za dobro počutje in ugodje bivanja. To je mogoče narediti z ustrezno regulacijo sistema ogrevanja in temperature ogrevanja, pravilnim prezračevanjem, izoliranjem stropov, poleti pa z uporabo senčil in s prezračevanjem ponoči.

Za deset odstotkov je sorazmerno preprosto zmanjšati tudi porabo električne energije, predvsem z ustrezno rabo ali zamenjavo naprav, ki proizvajajo toploto z električno energijo (bojlerjev in pralnih strojev), starih hladilnikov in zamrzovalnih skrinj, nekaj pa tudi z izklapljanjem razsvetljave v prostorih, kjer nas ni. Tudi za računalnike, televizorje in podobno ni nujno, da so ves čas prižgani.

Na katerih področjih smo energetsko najbolj racionalni, na katerih pa najmanj?

Razen posameznikov in posameznih institucij, ki so racionalni zaradi svojega prepričanja, je težko povedati karkoli pozitivnega. Avtomobilov je toliko, da je največja težava dobiti parkirno mesto, ker nam zmanjkuje časa, se vozimo toliko, da se več sploh ne da, v stanovanjih smo pozimi v kratkih rokavih, poleti pa v trgovinah in na drugih javnih prostorih v suknjah, ker nas zaradi pretirane klimatizacije zebe.

Vsak ima doma od tri do pet starih mobilnih telefonov, od katerih ima vsak svoj polnilnik. Saj so najbrž poceni, toda za vsakega je bila potrebna določena količina materialov in energije. Podobno velja za številne druge naprave in stvari za enkratno uporabo. Tudi popravljati se ne splača več nič, ker je predrago. Ceneje je zadeve zavreči, kopičiti odpadke in nabavljati nove in nove naprave.

Če bi se zdaj odločili za gradnjo hiše, kaj vse bi naredili, da bi bila ta energetsko najbolj varčna glede na energetske smernice v prihodnjih desetih letih?

Pri načrtovanju in gradnji hiše je treba od arhitekta zahtevati, da upošteva nekaj pomembnih pravil. Zgradba mora biti pravilno postavljena v prostor. Večji deli strehe naj bodo usmerjeni proti jugu pod kotom približno 30 stopinj. V celoti naj bo namesto z navadnimi strešniki ali drugimi kritinami pokrita s fotonapetostnimi moduli za proizvodnjo električne energije. Zgradbe morajo imeti ustrezne izolacijske ovoje sten, streh, tal in okna z ustrezno nizkim faktorjem toplotne prehodnosti. Uporabiti je treba tudi ustrezne, po možnosti naravne materiale. Predvideti je treba mehansko prezračevanje prostorov z rekuperatorjem toplote. Sistemi ogrevanja morajo biti po možnosti nizkotemperaturni; talno, stensko ali stropno.

Ogrevanje pa mora biti z obnovljivimi viri energije - s sončno energijo, lesno biomaso, geotermalnimi sondami ali daljinskim ogrevanjem. Za ogrevanje zgradb in pripravo tople vode je najbolje predvideti fasadne sončne kolektorje, ker imajo v času toplotnih primanjkljajev večje sončno obsevanje in zato boljši energetski izkupiček. Uporaba geotermalnih sond zahteva, da sta ogrevanje in hlajenje nizkotemperaturna - talno, stensko ali stropno -, sicer potrebujemo preveč električne energije za pogon toplotnih črpalk. Ker so iz preteklosti v uporabi različni pristopi, ki so daleč od teh pravil, naj vsak posameznik vztraja, da ga strokovnjaki z argumenti prepričajo, da morda nima prav.

Kako pa bi se znašli, če bi recimo živeli v starem stanovanju v bloku, kjer je strošek za ogrevanje visok, ne bi pa ga mogli sami znižati, ker nimate svojega števca v stanovanju?

Vgradnja števcev oziroma delilnikov toplote je zdaj obvezna in morajo biti vgrajeni še letos. S tem bodo postavljeni temelji, da bo mogoče v prihodnosti kaj narediti tudi na tem področju, kjer je sicer težko doseči soglasje vseh stanovalcev. Prilagajanje temperature, termostatski ventili, zamenjava oken v posameznih stanovanjih bodo privedli do različnih računov in morda se bo lažje dogovoriti tudi za obnovo fasade, uravnoteženje ter obnovo ogrevalnih sistemov in podobno.

Se vam zdi, da ljudje pri nas dovolj izkoriščamo alternativne vire energije?

Ustreznejše razmere za izrabo obnovljivih virov imamo šele zadnjih nekaj let. Za proizvodnjo električne energije je to sistem zagotovljenega odkupa po višji ceni za dobo 15 let, za proizvodnjo toplote pa so na voljo nepovratne subvencije za investicije. Na področju električne energije se je izjemno povečalo vlaganje v sončne elektrarne, saj je bilo v razmeroma kratkem času zgrajenih več kot 670 elektrarn s skupno močjo okoli 36 MW. Sončne elektrarne so priljubljene, ker imajo navidezno visoke odkupne cene in ker je najmanj formalnih ovir za njihovo gradnjo. Zgradi jo lahko tako rekoč vsak, ki ima ustrezen prostor.

Na področju toplote se letno zgradi po nekaj tisoč solarnih sistemov za toplo vodo, vse večje je zanimanje za manjše in večje kotle ter mikro in večje sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pri rekonstrukcijah in novogradnjah morajo investitorji vztrajati, da jim strokovnjaki pravočasno predlagajo izrabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov. Za arhitekte in projektante je na žalost precej bolj preprosto, da predvidijo klasične fosilne energente. Ti so investicijsko in za kratek čas ugodnejši, ker zahtevajo manjše vložke, so pa obratovalno dražji. Če so izračuni pravilni, se navadno večji vložek v obnovljive vire z nižjimi obratovalnimi stroški povrne prej kot v 10 letih. Z višanjem cen energentov pa se bodo ti roki le skrajševali.

Omenili ste lastne sončne elektrarne. Lahko s primerom ponazorite, kakšni so prihranki oziroma mogoče celo zaslužki pri tem?

Za primer ocenimo, kakšna elektrarna bi zadoščala za povprečno gospodinjstvo z letno porabo štiri tisoč kWh električne energije. Potrebna površina je odvisna od izkoristkov fotonapetostnih modulov, lokacije objekta in orientacije površine. Za moč en kW in proizvodnjo tisoč kWh potrebujemo od šest do osem kvadratnih metrov. Če vzamemo sedem kvadratnih metrov, bi potrebovali v Ljubljani približno 28 kvadratnih metrov, na Primorskem pa 25 kvadratnih metrov površine.

Velikost investicije je najbolj odvisna od izbranih modulov, razsmernikov, načina namestitve modulov ter trenutne ponudbe in povpraševanja na trgu. Specifične cene so od 2.500 do 3.500 EUR/kW. Tako bi štirikilovatna elektrarna stala od 10 tisoč do 14 tisoč evrov. S prodajo štiri tisoč kWh električne energije po zagotovljeni ceni 0,332 EUR/kWh bi na leto zaslužili 1.330 evrov, kar pomeni, da bi bila enostavna vračilna doba za elektrarno od 7,5 do 10,5 leta. Za dejansko vračilno dobo investicije pa je treba upoštevati še donos na vložena sredstva ali obresti na posojila, obratovalne stroške, zavarovanja in še kaj.

So pri tem kakšne pasti, ki jih ne smemo spregledati?

Investitorji praviloma nimajo ustreznih znanj o sončnih elektrarnah. Večino zavede visoka odkupna cena električne energije, v zadevo verjamejo ali jih na hitro prepričajo različni izvajalci. Postavitev elektrarne in izbira opreme se izvedeta brez ustreznih analiz in primerjave več možnih različic. Za primerjavo možnosti in izbiro opreme je treba imeti strokovno znanje, ki ga investitorji nimajo, izvajalci pa jim ponudijo rešitve, ki ustrezajo predvsem njim. Ko je elektrarna postavljena, je določena za 25 let.

Ključna oprema se ne more več spreminjati, razen če gre za nesporne napake. Kakovostno ali slabo delovanje pa nestrokovnjak prepozna šele po nekaj letih, ko ni rezultatov, ki jih je pričakoval. Zaradi slabega poznavanja naravnih zakonitosti sončnega obsevanja in senčenja se v številnih primerih tudi slabo izkoristi razpoložljivi prostor streh, zlasti z neoptimalnim postavljanjem fotonapetostnih modulov. Tako velikokrat proizvedemo od dva do trikrat manj energije, kot bi jo lahko.

Do kdaj bo nafta še vedno ena izmed vodilnih surovin za pridobivanje energije?

Dokler bo tako poceni, kot je. Vem, da mi bo marsikdo zameril to izjavo, predvsem tisti z majhnimi dohodki. Je pa dejstvo, da liter bencina na črpalki stane toliko kot liter vode v plastenki. Za nafto pravimo, da je črno zlato in je eden izmed energetsko najbolj kakovostnih energentov, kar jih poznamo. Pomembne spremembe se bodo pojavile, ko bodo razmere na trgu zaradi zmanjšanega črpanja ali drugih razlogov ceno nafte podvojile glede na sedanjo raven.

Kako se bomo greli in s kakšnimi avtomobili se bomo vozili čez 10 let?

Greli in vozili se bomo na vse energente kot danes, uporabljali bomo tradicionalne vire, kot so kurilno olje, plin, premog in les. Glede na njihovo rast cen bodo vse bolj prodirali obnovljivi energenti, ki so danes manj konkurenčni zaradi višjih cen za pretvorbo energije, in pridobivali čedalje večje deleže. Obnovljivi viri, kot so sonce, biomasa, veter, geotermalna energija in toplota okolice, imajo precej nižjo energetsko gostoto, zato so naprave, ki pretvarjajo vhodno energijo v toploto ali elektriko, precej dražje od tistih na fosilna goriva.

Če bi imeli na voljo 10 tisoč evrov, ki bi jih morali za pet let vložiti v delnice katerega od domačih podjetij, ki dobavlja energijo, kako bi ta denar razporedili?

Na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe pri nas v delnice ne moreš vložiti. Razen delno Petrola in Geoplina je tako ali tako vse v državni lasti. Če bi država odprla možnost za nakup delnic, namenjenih za gradnjo hidroelektrarn na Spodnji in Srednji Savi, bi jih zanesljivo kupil. Kupil bi jih tudi, če bi se pojavil kredibilen investitor za gradnjo tovarne sončnih celic v Sloveniji.

Ne glede na to, da sem zagovornik učinkovite rabe in obnovljivih virov, bi za obdobje petih let kupil tudi delnice Petrola ali Geoplina, ker bo cena nafte in plina naraščala, s tem pa tudi vrednost delnic. Nikakor pa ne bi kupil delnic za gradnjo TEŠ 6, ker ne pričakujem ekonomske donosnosti naložbe. Argument, da je nova enota tehnično boljša od starih, sicer drži, vendar ne verjamem, da lahko s tem argumentom naložba postane tudi ekonomsko donosna.

Avtorica: Matjaž Nidorfer

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, april 2011.

Izšla je majska številka Mojih financ. Kaj prinaša nova izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Na voljo je revija Moje finance, maj 2011

Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.