Med živalmi in ratslinami, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo manjše, so tudi takšne, ki so pomemben del prehrane za več kot milijardo ljudi po svetu, je pokazala v nedeljo objavljena študija singapurske univerze, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Raziskava je pokazala, da se je velikost skoraj 45 odstotkov vrst, vključenih v študijo, med njimi tako mikroorganizmov kot največjih plenilcev, zaradi podnebnih sprememb v zadnjih nekaj generacijah zmanjšala.
Na hladnokrvne živali je vpliv neposreden
Od 85 vrst, ki so jih znanstveniki preučevali, jih 45 ni občutilo nobenih posledic podnebnih sprememb, od preostalih vrst pa so se predstavniki štirih od petih vrst zmanjšali, predstavniki pete pa so se povečali. Podnebne spremembe imajo na hladnokrvne živali - med njimi so insekti, plazilci in dvoživke - po mnenju znanstvenikov neposreden vpliv. Eksperimenti so namreč pokazali, da povišanje temperature za eno stopinjo Celzija povzroči deset odstotkov hitrejšo presnovo in porabo energije, kar vodi v zmanjšanje organizma.Obseg navadne krastače, nekaterih želv, morskih legvanov in kuščarjev se je tako samo v zadnjih dveh desetletjih občutno zmanjšal, zmanjševanje teles pa je vidno tudi pri pticah in sesalcih, med drugim pri nekaterih vrstah ovc in medvedov.
Pomemben vpliv ima segrevanje morja, rek, jezer
Kljub povečani količini ogljikovega dioksida v ozračju se zaradi temperaturnih sprememb, vlažnosti in razpoložljivih prehrambenih virov zmanjšujejo tudi rastline. Znanstveniki obenem opozarjajo, da bi pomembno vlogo pri spreminjanju velikosti živih organizmov lahko igralo tudi segrevanje morja, rek in jezer, najbolj zaskrbljujoče spremembe pa so povezane z najmanjšimi oceanskimi organizmi, ki so na dnu prehrambene lestvice.
Spremembe bodo vse hitrejše
Po rezultatih preiskav znanstvenikov singapurske univerze je naraščanje temperature že v preteklosti vplivalo na zmanjševanje morskih in kopenskih živali in rastlin. Znanstveniki so sicer hkrati poudarili, da poteka današnji proces segrevanja ozračja občutno hitreje, in posvarili, da bi lahko vpliv hitrega naraščanja temperature in sprememb deževnih dob lahko imel nepredvidljive in resne posledice.
Med segrevanjem pred okoli 55 milijoni let so hrošči, čebele, pajki in mravlje v več deset tisoč letih postali od 50 do 75 odstotkov manjši.
