Stritih: Teš bo imel velike težave po letu 2030

Slovenija je v vladnem stališču pred konferenco izpostavila, da je dobro, da se doseže napredek na obeh tirih, prvo vprašanje kjotskega tira pa bo nadaljevanje kjotskega protokola. Ključna prioriteta Slovenije pa ostaja upoštevanje ponorov.

Konferenca, ki bo v južnoafriškem Durbanu potekala od danes do 9. decembra, bo tekla po omenjenih dveh tirih, znotraj teh pa so obravnavane teme, povezane z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in s prilagajanjem na podnebne spremembe. Slovenska delegacija bo skupaj z delegacijami drugih držav članic na pogajanjih delovala v okviru EU.

Slovenija za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov

Slovenija se skupaj z EU še vedno zavzema za to, da bi bil čim prej sprejet en sam ambiciozen in pravno zavezujoč globalni sporazum, v okviru katerega bi ob spoštovanju načela skupne, a različne odgovornosti vse države prispevale k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Vendar pa je v tem trenutku potrebna prožnost v odnosu do obstoječega kjotskega protokola, saj bi sicer lahko prišli do situacije, ko ne bi veljale niti do sedaj dogovorjene obveznosti.

Slovenija v ospredje postavlja tudi pravično delitev finančnih bremen ter nadaljevanje možnosti upoštevanja ponorov v gozdovih, ki ostaja ena izmed prioritet glede na veliko gozdnatost države.

Treba je omejiti rast povprečne globalne temperature

Ključni namen pogajanj ostaja slediti potrebi po omejitvi rasti povprečne globalne temperature na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven, z možnostjo znižanja tega praga na 1,5 stopinje Celzija, če bodo znanstvene ugotovitve to zahtevale.

Slovenija je tudi mnenja, da je v Durbanu treba začeti pogajalski proces, ki bo zagotovil sredstva za zeleni podnebni sklad od leta 2013 naprej, vključno z odločitvijo, da se ustanovi mehanizem za zmanjšanje emisij iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa.

Tudi v Sloveniji kriza znižala emisije

Za Slovenijo obstaja velika verjetnost, da bomo kjotske cilje izpolnili, da nam ne bo treba kupovati kuponov v tujini ali pa jih bomo morali dokupiti nekaj malega, je dejal direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih . Tudi pri nas je kriza bistveno znižala emisije, poleg tega pa se po Stritihovem mnenju že čutijo učinki nekaterih okoljskih ukrepov.

Težava s Teš bo nastala po letu 2030

Stritih tudi meni, da bo gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj na naše zaveze do leta 2020 vplivala ugodno, ker bo znižala emisije za približno milijon ton med letom 2015 in 2020. Težava pa nastopi po letu 2030, ko naj bi emisije še bistveno bolj znižali. Takrat bo moral Teš ali zmanjšati proizvodnjo ali dokupovati emisijske kupone iz drugih sektorjev ali pa zgraditi tehnologijo zajemanja in shranjevanja ogljika, ki ga za tisti čas predpostavljajo vse evropske strategije.

Stroški prehoda v nizkoogljično družbo bodo za Teš bistveno dražji

V društvu Focus izpostavljajo, da so se emisije toplogrednih plinov sicer znižale, a da gre predvsem za posledice gospodarske krize in le v manjši meri izvajanja ukrepov. "Zaradi počasnosti pri sprejemanju ukrepov (npr. na področju prometa) in nejasnih dolgoročnih signalov, zamujamo priložnosti, da bi zmanjšanje emisij dosegali na čim cenejši način. Odločitev za Teš 6 bi pomenila vsaj to, da bodo stroški prehoda v nizkoogljično družbo bistveno dražji, kot bi lahko bili," je za STA izpostavila Barbara Kvac iz Focusa.

Kajfež Bogataj: Teš 6 ne predstavlja nizkoogljične družbe

S šestim blokom Teš, kot smo se ga lotili zdaj, po mnenju klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj ne bomo nikoli nizkoogljična družba. "Delež obnovljivih virov ne bo nikoli dosegel kaj več kot 25 odstotkov. Če pa ob tem še predčasno zapremo Nuklearno elektrarno Krško, potem pa gremo točno v nasprotno smer, kot bi morali," je opozorila.

Izgradnja Teš 6 bo na podnebne cilje Slovenije po mnenju predstavnice Greenpeacea v Sloveniji Nine Štros vplivala zelo negativno. Z življenjsko dobo, ki sega preko leta 2050, ko bomo glede na zapisano v osnutku podnebne strategije morali v Sloveniji zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 odstotkov, bo Teš 6 sam povzročil vse dovoljene emisije. "To pomeni, da bi vsi drugi sektorji, kot so promet, industrija, gospodinjstva, kmetijstvo, morali imeti ničelne izpuste ter da bi v proizvodnji električne energije lahko bil Teš 6 edini vir emisij toplogrednih plinov," je opozorila.

Izpogajani slovenski cilji znotraj EU nas lahko uspavajo

Slovenski bilanci toplogrednih izpustov je bila v prid gospodarska kriza, ki bo olajšala doseganje kjotskih ciljev - brez zavestnih ukrepov vlade in gospodarstva, je prepričana direktorica Umanotere Vida Ogorelec. "Hkrati so tudi izpogajani cilji Slovenije znotraj EU za obdobje do 2020 izrazito nestimulativni. Bojim se, da nas bo to uspavalo, namesto, da bi se pridružili najbolj naprednim državam v prehodu v nizkoogljično družbo," meni Ogorelčeva.

Ob tem je dodala, da bo Teš 6 kratkoročno (do leta 2020) zaradi bolj učinkovite tehnologije prispeval k zmanjšanju izpustov, dolgoročno pa bi bil skladen z ambicioznimi cilji EU izključno ob uvedbi zajemanja in skladiščenja ogljika. "Te tehnologije pa zaenkrat še niso preizkušene, bodo lahko zelo tvegane, pa tudi drage. Teš 6 predstavlja za Slovenijo veliko tveganje - tako finančno kot tehnološko, saj ne podpira prehoda na obnovljive vire," je še opozorila Ogorelčeva.