Zeleno - od smernice do priložnosti

Razvoj zelenih tehnologij je zelo jasna smer vsaj evropske industrije in tudi politike, ki bo v prihodnje močno podpirala zelene projekte. Med letoma 2013 in 2020 celo z 200 milijardami evrov, delček tega zneska pa bi si lahko odrezala tudi naša podjetja.

Zelene tehnologije postajajo edina razvojna smer, pri tem jim močno pomagajo tudi evropske spodbude.

Pravzaprav zeleno ni zgolj priložnost, postalo je nuja, česar se zelo dobro zavedajo tudi slovenska proizvodna podjetja. Denimo dobavitelji avtomobilskih delov morajo nove sestavne dele razviti in izdelati čvrstejše, lažje in večinoma cenejše. Ker so deli lažji, so lažji končni izdelki - avtomobili. Ti zato v okolje izpuščajo manj ogljikovega dioksida in - tu nastopijo evropske spodbude - zato kupci zanje plačujemo nižje davščine, pri nas v obliki davka na motorna vozila, kje drugje v Evropi v obliki kakšnega drugega nižjega davka. Vsekakor pa nas takšna tehnologija stane manj ob uporabi zaradi manjše porabe goriva in seveda več ob nakupu - zaradi višje cene kot posledice vštetih stroškov razvoja in sodobnejših materialov.

Podobno se dogaja tudi v drugih industrijah in pri drugih izdelkih, zato je smer jasna, za preživetje in rast podjetja že kar nujna. Poleg zagotovljenega posla, ob ustrezni tehnološki ravni in primerni ceni, takšno delovanje prinaša tudi nove priložnosti. Denimo pri črpanju sredstev, kar 200 milijard evrov v prihodnjih sedmih letih, ki jih bo Evropa namenila novim inovativnim projektom, ki bodo prinesli vidnejše učinke pri zmanjševanju vpliva na okolje.

Ta hip pa nuja prinaša še priložnosti, ki jih seveda ni preprosto odkriti in izkoristiti. Kljub vsemu so v teh temačnih časih omenjeni evropski sedemletni program, program Competitiveness and Innovation Framework Programme oziroma CIP, programi, ki so, široko gledano, namenjeni varovanju okolja (Intelligent Energy Europe; Information and Communication Technologies Policy Support Programme oziroma energetska učinkovitost in trajnostna mobilnost), in ne nazadnje tudi številni slovenski skladi (ugodna posojila SID banke, ekosklad, kohezijska sredstva) lahko rešilna bilka za marsikatero podjetje. Za posameznike z dobrimi idejami, a navadno s pomanjkanjem sredstev.

Dolgoročno, ob silovitejšem razvoju tovrstnih tehnologij pri nas, pa je ta smer lahko tudi rešilna za našo industrijo. Zadnji grozi, tudi zaradi zmanjšane rasti nemške industrijske proizvodnje, da se bo iz zdajšnje rasti kmalu prevesila v upad.