Projekt TEŠ 6 ne bi smel dobiti državnega poroštva, saj je njegova stopnja donosa zaradi napak v investicijskih izračunih daleč pod zahtevano ravnijo za tak ukrep, trdita okoljski organizaciji CEE Bankwatch Network in Focus, društvo za sonaraven razvoj. V poročilu, ki ga je opravilo nizozemsko svetovalno podjetje CE Delft in financirala v veliki večini Evropska komisija, namreč ugotavljajo, da so cene lignita prenizke, poraba lignita od leta 2028 dalje in stroški ogljikovega dioksida pa podcenjeni.
»Napačni sta predpostavki, da bo učinkovitost izkopa lignita naraščala in da bo za višek proizvedene elektrike vedno povpraševanje na trgu. Malo verjetno je, da bodo cene elektrike nižje, kvečjemu višje bodo kot danes. Morali bodo odpustiti veliko ljudi, ustvariti pa bodo morali več elektrike že do leta 2015,« je komentiral svetovalec CE Delft Geert Warringa.
Realna stopnja donosa mnogo nižja
Če bi pravilno izračunali oziroma odpravili ugotovljene napake, bi se stopnja donosa z uradnih 7,59 odstotka znižala na 6,91 odstotka. »Če bi popravili cene lignita, bi padla na 6,27. Če bi popravili vse metodološke napake in neutemeljene predpostavke, bi padla na 5,12, kar pa je mnogo nižje od devetih odstotkov, ki jih je aprila letos za državno poroštvo zahtevala slovenska vlada,« je dodal Warringa.
Plačevanje za tuje grehe
To poročilo je za programsko vodjo iz Focusa Lidijo Živčič še en dokaz, da naložba v TEŠ 6 ni tako dobičkonosna, kot trdijo vlagatelji. Vlada mora zato »ekonomsko matematično nalogo« opraviti še enkrat, in to pravilno. »Če je projekt res tako donosen, naj poiščejo denar drugje. Tveganje z državnim poroštvom pomeni, da plačamo za grehe nekoga, ki te naloge ni opravil,« meni Živčičeva.
TEŠ slabi ugled evropskih bank
Projekt meče slabo luč tudi na ugled evropskih bank EIB in EBRD, ki pa se še lahko umakneta, meni Piotr Trzaskowski iz CEE Bankwatch Network. »Te institucije niso garancija, da je TEŠ 6 ekonomsko dober projekt. Javnost si želi, da gre davkoplačevalski denar za projekte, ki koristijo okolju. Zato pričakujemo, da v nekaj letih takih projektov ne bodo več subvencionirali,« pove Trzaskowki. Nepredvidljiva potreba po energiji, nejasna okoljska zakonodaja in cene ogljikovega dioksida v prihodnosti so po njegovem mnenju dodatni razlogi, da Slovenija premisli o javni porabi denarja.
Slovenija, izvozna velesila? Nora ideja!
Trzaskowksyja preseneča tudi, da vsak slovenski energetski scenarij predvideva izvažanje v Sloveniji proizvedene električne energije. »Ali ima smisel za ta namen onesnaževati Slovenijo? Ideja, da bi bila Slovenija neka velesila v izvažanju električne energije, je nora,« meni.
Živčičeva zato od prihodnje vlade pričakuje, da bo ustvarila scenarij, v katerem TEŠ 6 ne bo potreben, več pozornosti pa bo namenjene obnovljivim virom energije in manjši uporabi fosilnih goriv. »Na tak scenarij čakamo že več let, a ga še ni. Nedvomno potrebujemo debato o realističnih alternativah, ki ne bodo vključevale TEŠ 6,« še meni Živčičeva.
