Razlog za to je po mnenju GZS, predseduje ji Samo Hribar Milič, pomanjkanje osnovno razdelanih metodologij, kako preverjati in dokazovati izjave ponudnikov.
Kot so danes spomnili z GZS, so ugovarjali na postopek priprave uredbe, ker da pri oblikovanju "zelenih" kriterijev v prilogah uredbe ni vključeval stroke, zaradi česar po njihovem mnenju ta še ni bila primerna za potrditev.
Najbolj sporne temeljne okoljske zahteve
Vlada je uredbo o zelenem javnem naročanju, s katero se bo oddaja javnega naročila omogočila tudi nekoliko dražjemu ponudniku, če bo njegov izdelek oz. storitev do okolja bolj prijazen, sprejela v četrtek, veljati pa bo začela s 1. januarjem 2012. V njej so zapisane obvezne minimalne okoljske zahteve in priporočila za 11 predmetov javnega naročanja, na GZS pa imajo pripombe na vse z izjemo enega.
Še posebej se jim zdijo sporne temeljne okoljske zahteve za stavbe. V stališču, ki so se mu pridružili Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor, Gradbeni inštitut ZRMK in Zavod za gradbeništvo, so zapisali, da lahko obstoječi predlog onemogoči številne javne razpise, saj za osnovo nima razdelanih metodologij, kako preverjati in dokazovati izjave ponudnikov.
Problematiko bi bilo treba reševati s podzakonskimi akti
"Kriteriji za izbor najugodnejšega ponudnika premalo upoštevajo preverjeno prakso izbora na osnovi kakovosti. To bi sprožilo številne pritožbe na razpise in izbiro ponudnika. Smiselno je, da se navedena problematika reši s podzakonskimi akti, ki naj jih izdelajo strokovnjaki in bodo jasni, primerljivi in dokazljivi za ponudnike in izvajalce," so poudarili na GZS.
