V Sloveniji se je kakovost zraka zelo izboljšala, naraščajo pa količine izpustov finih delcev (PM 10 in PM 2,5) in dušikovih oksidov iz individualnih kurišč in prometa. Tako ugotavljajo v rezultatih projekta CITEAIR II, ki so jih predstavili prejšnji teden na delavnici v Mariboru.
V okviru projekta so razvili tudi skupni indikator kakovosti zraka, ki so ga ocenili kot dobro orodje za informiranje javnosti o stanju in napovedi kakovosti zraka. Maribor bo tako kot prvo slovensko mesto poleg sprotnih podatkov o kakovosti zraka v mestu objavljal tudi napoved onesnaženja zraka v mestu za en dan vnaprej
Politika kakovosti zraka mora dobiti več politične veljave, se strinjajo udeleženci konference. Posvetiti se moramo učinkoviti rabi energije, preiti na čistejša goriva in pogone v prometu, povečati delež javnega in nemotoriziranega prometa, posodobiti individualna kurišča. Že sprejete ukrepe moramo uspešno izvajati (npr. poročanje dimnikarskih služb o izpustih iz malih kurišč) ter pospešiti nekatere že načrtovane projekte (npr. projekt Integrirani javni potniški promet in enotna vozovnica, ki ga vodi Ministrstvo RS za promet). Poleg tega bi k izboljšanja kakovosti zunanjega zraka zagotovo pripomogle večje finančne spodbude za ukrepe v gospodinjstvih, spremembe vedenja podjetij in posameznikov ter investicije v zelene tehnologije in zelena delovna mesta, menijo na konferenci.
Ministrstvo na papirju že ukrepa
Ministrstvo je letos pripravilo dve pomembni uredbi s področja zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka: Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav in Uredbo o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč. Pripravlja Načrte ukrepov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka za posamezna območja, predvsem za tista, kjer so v preteklih letih zabeležili prekomerno onesnaženost zraka s PM10. Omenjeni načrti vključujejo tudi ukrepe informiranja in izobraževanja javnosti.