Po neuradnih, a zanesljivih podatkih bo EU zaostrila svoje zaveze iz podnebno-energetskega svežnja. Izpuste ogljikovega dioksida naj bi do leta 2020 namesto za predvidenih 20 odstotkov zmanjšala za 30 odstotkov. Kaj to pomeni v praksi za slovenska podjetja in porabnike?
»Kratkoročno zagotovo več vlaganj v obnovljive vire energije, če pa se bo pokazalo, da ti ne morejo izpolniti pričakovanj, se bo najbrž povečala privlačnost jedrske elektrarne,« meni Robert Golob iz GEN-I. »Čeprav je čas katastrofalen, je to edina možna pot, če želi EU dokazati, da stoji za svojimi zavezami.«
Kako bi odločitev EU, da izpuste ogljikovega dioksida do leta 2020 namesto za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990 zmanjša za 30 odstotkov, vplivala na vaše podjetje?
Slovenija za 30-odstotno zmanjšanje 0,88 odstotka BDP
Evropska komisija je prepričana, da bi cilj 30 odstotkov lahko dosegli, tudi zato, ker so izpusti zaradi krize že občutno manjši, kaže njihova interna študija. Predlaga, da z domačimi ukrepi izpuste znotraj EU zmanjšamo za 25 odstotkov, dodatnih pet odstotkov pa lahko dosežemo z mednarodnim trgovanjem z emisijskimi kuponi.
Slovenija bi morala za 30-odstotno zmanjšanje do leta 2020 nameniti 0,88 odstotka BDP oziroma 400 milijonov evrov, od tega precej za nakup emisijskih kuponov. Od vseh članic imamo največji proračunski delež, glavni razlog pa so potrebne naložbe v zmanjševanje izpustov v prometu.
Letno bi samo z gorivi prihranili 20 milijard evrov
Študija kaže, da bi domače, torej 25-odstotno zmanjšanje izpustov EU oziroma porabnike energije stalo 70 milijard evrov, ne upošteva pa neposrednih gospodarskih koristi pospešenih tehnoloških inovacij, večje energetske varnosti in manjšega onesnaženja zraka. Z različnimi ukrepi bi EU (v primerjavi z zdaj veljavnim 20-odstotnim zmanjšanjem) v povprečju vsako leto od 2016 do 2020 prihranila 20 milijard evrov za goriva, od tega devet milijard zaradi manjšega uvoza nafte in plina.
Stroški za nadzor nad onesnaženjem zraka bi bili v tem obdobju za 2,7 milijarde evrov nižji, zaradi boljšega zdravja prebivalstva pa bi prihranili še od 3,4 do 7,9 milijarde evrov. Prihranki na področju zraka in zdravja bi bili najbolj očitni v državah z manjšimi prihodki, kamor sodi tudi Slovenija.
Večje naložbe bi pognale gospodarstvo
Za posodobitev evropskega energetskega sistema bi med letoma 2016 in 2020 potrebovali dodatnih 18 milijard evrov, od tega največ za električno omrežje, elektrarne in energetsko učinkovitost stavb in prometa. Evropska komisija je prepričana, da bi vse te naložbe pospešile povpraševanje po izdelkih z visoko dodano vrednostjo in znižale cene goriv.
Zaostritev preprečuje Evropo dveh hitrosti
Nevladne okoljske organizacije pozdravljajo pripravo naložbenega svežnja evropske komisije za predvideno zaostritev manjšanja izpustov. S tem preprečujemo Evropo dveh hitrosti na področju dekarbonizacije in modernizacije energetskih sistemov, menijo nevladniki. Dansko predsedstvo EU in voditelje držav EU še pozivajo, naj nujno ukrepajo proti nedelujočemu ogljičnemu trgu, hkrati bi lahko pripravili tudi merila za podporo naložbam, s čimer bi dodatna finančna sredstva resnično maksimirala podnebne in družbenoekonomske koristi.
