Halo, taksi! Na Mars, prosim!

Če bo šlo vse po načrtih, bo 7. februarja za ameriško vesoljsko agencijo Nasa prvič po upokojitvi legendarnih space shuttlov v vesolje poletela zasebna raketa Falcon 9, ki jo je s svojimi strokovnjaki razvil podjetnik Elon Musk. Vesoljsko plovilo bo na mednarodno vesoljsko postajo odpeljalo hrano in material, ki ju raziskovalci potrebujejo pri bivanju na postaji in raziskovanju vesolja. Let bo prelomnica pri financiranju poletov v vesolje, saj gre za prvi komercialni let v zgodovini osvajanja vesolja. »Moje rakete bodo najcenejše na svetu, poskrbel bom, da bo vesolje kmalu dostopno tudi ljudem z običajnimi zaslužki,« je Elon Musk smelo razkrival svoje načrte že leta 2002, ko je ustanovil podjetje SpaceX (Space Exploration Technologies). »Če vse na tem svetu propade, bom sedel v svojo raketo in ustanovil novo kolonijo človeštva na Marsu,« je takrat futuristično razlagal nejevernim poslušalcem.

Cenejši od Rusov in Kitajcev

Drzni mož je naslednja leta zavzeto garal pri razvoju svoje rakete. »Doslej ni bilo nobenega zasebnega podjetja, ki bi se lotilo raziskovanja vesolja. To so delala državna podjetja z zajetnimi proračuni. Njihovi poleti v vesolje so dražji, kot so bili pred tremi desetletji, napredek pa ni viden,« je svojo odločitev utemeljeval Musk in napovedal desetkratno znižanje stroškov poletov v vesolje. Do izstrelitve prve rakete falcon so v štirih letih v podjetju SpaceX porabili dobrih 300 milijonov dolarjev. Enako vsoto so porabili še za vzporedni razvoj vesoljske kapsule dragon. Razvojni stroški so do leta 2010 skupaj znašali 800 milijonov dolarjev. Raketa falcon s kapsulo dragon je kot prvo vesoljsko plovilo zasebnega podjetja presegla orbito in se usmerila v globino vesolja. To je v Nasi odgnalo še zadnje sume o amaterjih in leta 2008 so s SpaceXom sklenili pogodbo za 12 letov, vredno 1,6 milijarde dolarjev.

Najem rakete Falcon 9 s poletom danes stane 54 milijonov dolarjev, celoten polet z vesoljsko kapsulo dragon do vesoljskih postaj pa skupaj 133 milijonov dolarjev. Muskove rakete bodo lahko sprejele sedem potnikov, kar je več kot dvakrat več od ruske rakete sojuz, s katerimi so pri Nasi nameravali izvajati svoje vesoljske programe po upokojitvi space shuttla. Raketa SpaceXa enega potnika v vesolje odpelje za slabo tretjino ruske cene. Ne Rusija ne zadnje čase v vesolje prodirajoča Kitajska ne moreta zagotoviti take cene kot Musk. »V SpaceXu z dobičkom poslujemo že od leta 2007, kar je bilo v vesoljski industriji doslej nepredstavljivo,« pravi 40-letni Elon Musk, sicer Južnoafričan, ki je bil že kot mladenič, odraščajoč v rodni Pretorii, prepričan, da lahko uspe edino v Ameriki, »kjer je vse možno«.

Sanje so postale resničnost

Imel je deset let, ko je očeta, inženirja, prepričal, da mu je kupil takrat še razmeroma novo igračko - računalnik. Pri dvanajstih je že naredil svoj prvi program, vesoljsko računalniško igrico Blastar, in jo za 500 dolarjev prodal računalniški reviji. Pri sedemnajstih letih so ga vpoklicali v vojsko. »Načeloma nimam nič proti služenju vojaškega roka, a služenje v armadi dežele, kjer tlačijo njeno avtohtono prebivalstvo, se mi ne zdi najboljši način porabe časa,« je dejal in kljub nasprotovanju staršev odšel k maminim sorodnikom v Kanado. Najprej je pomagal na stričevi farmi, podiral drevesa v kanadskih gozdovih, čistil grelne naprave v tovarni za predelavo lesa ter delal na računalniškem oddelku banke v Torontu. Ko mu je uspelo dobiti štipendijo, se je vpisal na študij ekonomije in znanosti o materiji in njenem gibanju skozi čas na ameriški univerzi v Pensilvaniji. Tedaj je že imel približno predstavo, kaj bi v življenju rad počel: nekaj v zvezi z internetom. Pomembno se mu je zdelo tudi sodelovanje pri reševanju okoljevarstvenih problemov, zelo pa ga je zanimalo tudi raziskovanje vesolja.

Internet napolni denarnico

Ko je hitro razvijajočo se internetno sceno zavzel Netscape Communications, je Elon spoznal, da je internet tisto, kar bo pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj družbe. Z leto dni mlajšim bratom Kimbalom je leta 1995, ko je imel 24 let, ustanovil podjetje Zip2. To je bila prva spletna stran, ki je omogočala orientacijo po mestnih zemljevidih. Brata sta štiri leta kasneje podjetje prodala Compaqovi AltaVisti za osupljivih 307 milijonov dolarjev v gotovini in 34 milijonov v delnicah.

Elon se je takoj vrgel v naslednji posel in ustanovil podjetje X.com, ki se je po reorganizaciji preimenoval v PayPal ter postal največji portal za plačevanje nakupov prek interneta. Ko ga je leta 2002 za 1,5 milijarde dolarjev odkupil eBay, je bil Elon Musk z 11,7-odstotnim deležem njegov največji delničar.

Za deloholika je celo razvoj rakete premalo

Zdaj se je lahko posvetil svojemu zanimanju za vesolje. S sto milijoni dolarjev kapitala je ustanovil podjetje SpaceX, pritegnil najboljše vesoljske strokovnjake in silovito zagnal razvojni stroj. Lahko bi rekli, da je ukvarjanje s »tovarno« raket čisto dovolj velik zalogaj za enega podjetnika. A ne za Elona Muska, ki priznava, da je deloholik. Da zmore opraviti vse svoje obveznosti, ima pisarno tudi v svojem zasebnem letalu. Leta 2004 je mimogrede vložil deset milijonov dolarjev v podjetje svojih sorodnikov SolarCity ter z razvojem in prodajo solarnih sistemov zadovoljil svoje nagnjenje k reševanju okoljevarstvenih problemov. V »prostem času« je pomagal še sestri pri vodenju njene producentske hiše, sodeluje pa še z vrsto strokovnih združenj ter zagnano podpira številne humanitarne projekte.

Z električnim avtom skozi krizno obdobje

Leta 2004 je vložil 20 milijonov dolarjev v ustanovitev tovarne za razvoj električnih avtomobilov in jo po svojem velikem vzorniku Nikoli Tesli poimenoval Tesla Motors. Kmalu je ugotovil, da postavljeno vodstvo projekta ni razvijalo v smer, ki se mu je zdela primerna. Podjetje je dokapitaliziral, postal večinski lastnik ter leta 2008 prevzel vodstvo tudi te družbe. To leto je bilo zanj krizno, a ne samo zaradi začetka svetovne gospodarske krize. V razvoj svojega zadnjega projekta je vložil vse premoženje, velik del pa ga je izgubil tudi z ločitvijo od svoje študentske ljubezni, pisateljice Justine Musk. Zakonca sta se ločila mirno, Elon pa je bil do nekdanje žene in matere njunih petih sinov mnogo bolj darežljiv, kot je narekovala ločitvena pogodba.

Svetovna gospodarska kriza je zaprla bančne pipice in močno omejila dotok sredstev, potrebnih za razvoj tovarne električnih avtomobilov, hkrati pa so delničarji Tesla Motors postali do projekta zelo zadržani. Musk je moral razprodati premoženje, se izseliti iz razkošne hiše, občasno je moral prijatelje celo prositi za posojilo, da je lahko plačal zasebne račune.

Prevozna sredstva prihodnosti

A mu je kmalu uspelo obrniti finančne tokove na svojem računu. Konkurenta Daimlerja je prepričal, da je za svoja vozila smart z električnim pogonom kupil Teslove baterije. Tako se je rešil stečaja. Sledilo je še nekaj uspešnih poslovnih potez in že je pred dobrim letom dni za 42 milijonov dolarjev kupil General Motorsovo tovarno avtomobilov v Kaliforniji. Zdaj je lahko proizvodnjo razširil na 800 avtomobilov na leto in se posvetil novim načrtom razvoja električnih vozil. Ker ve, da so za novosti prvi dovzetni tisti z debelejšo denarnico, je najprej razvil in na trg poslal športni avtomobil roadster. To je bil prvi električni avtomobil na svetu, ki je z enim polnjenjem prepeljal 400 kilometrov, od nič do sto kilometrov na uro pa pospešil v slabih štirih sekundah. V prvem letu je Musk po ceni okoli 80 tisoč evrov v 28 državah po vsem svetu prodal 1.200 roadsterjev. Že sredi tega leta pa bo na trg prišel model S, luksuzni poslovni avtomobil na električni pogon, v razvojnem oddelku Tesla Motors pa že nastajajo tudi električni avtomobili srednjega cenovnega razreda.