Raziskava je pokazala, da imamo Slovenci večinoma odklonilno ali povsem odklonilno stališče o uporabi GSO, in sicer ne glede na vrsto, uporabo in geografsko oddaljenost.
Javnomnenjsko anketo so predstavili na današnji okrogli mizi v Ljubljani, ki so jo naslovili (Ne)znanje in stališča prebivalcev Slovenije o GSO. Anketa, center jo je opravil na 446 anketirancih, je bila sicer izvedena v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji.
V javnomnenjsko raziskavo so bile vključene tudi trditve, večinoma povzete iz Evrobarometrovih raziskav, ki merijo znanje. Trditve je večina anketiranih opredelila narobe ali pa ni znala odgovoriti.
Mediji objavljajo predvsem negativna stališča
Karmen Erjavec s Fakultete za družbene vede je ob predstavitvi rezultatov ankete izpostavila, da so GSO tema, ki je dobila veliko pozornosti v številnih novinarskih prispevkih. "Novinarji to razumejo kot družbeno pomembno temo, mediji pa so prevladujoče objavili negativna stališča," je dejala.
Pojasnila je, da je analiza pokazala, da imamo dva skrajna diskurza. "Diskurz proti temelji na potencialnih tveganjih in poudarja ključne vzroke proti pridelavi. Tu je pomanjkanje rezultatov neodvisne znanosti, ki bi dala rezultate, kakšen je dolgoročen vpliv na življenje," je dejala in dodala, da diskurz za vključuje predvsem koristi GSO, in sicer manjšo uporabo kemije v kmetijstvu, torej manjšo onesnaženost in večjo ekonomsko korist.
Med sogovorniki okrogle mize je bil tudi Gregor Majdič z Veterinarske fakultete, ki je poudaril, da je verjetno nasprotovanje javnosti predvsem posledica slabe obveščenosti o GSO. "Temu je kriva tudi znanost, ki je včasih sedela na piedestalu in izgubila stik z javnostjo. Treba bo zmanjšati ta razkorak," je dejal in dodal, da veliko nasprotovanja izvira predvsem iz neznanja.
Javnost pogreša neodvisne raziskave
Sanja Lončar iz revije Jana pa opozarja, da javnost pogreša prave raziskave na področju GSO in ne samo raziskave, ki so jih naročile in plačale velike korporacije.
Da gre pri dojemanju GSO predvsem tudi za percepcijo, je izpostavila Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. "Živila izbira potrošnik sam in temu se živilska industrija prilagodi. Zdravila pa nam izbere zdravnik in pri težkih boleznih ne vidim junaka, ki bi zavrnil zdravila, narejena s pomočjo biotehnologije," je dejala.
Lončarjeva pa je ob tem izpostavila, da imamo še vedno veliko naravnih možnosti, ki rešujejo težave, ki naj bi jih rešili z GSO. Ta smer razvoja se ji zdi veliko boljša. "Tako bomo znanost vrnili temu, da služi človeku, je dejala.
EU ne podpira več raziskav za razvoj biotehnologije
Na vse večje razlike v razvoju GSO pa je opozorila Kristina Gruden z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pojasnila je, da je v zadnjih letih v razvoj biotehnologije v javnem sektorju izjemno veliko vlagala Kitajska, kjer želijo zaradi vse večjih potreb po zadostni količini hrane in omejenih zemljiščih na teh kmetijskih zemljiščih pridelati čim več. Ob tem pa je izpostavila, da pa EU zadnja leta ne podpira teh raziskav.
