Potem ko sta družbi Plinovodi in Gazprom konec februarja podpisali aneks k sporazumu o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija in ustanovitev napovedali v enem mesecu, naj bi se to vendarle zgodilo. Kot poudarja prvi mož družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, bo pogodba o ustanoviti podjetja Južni tok Slovenija predvidoma podpisana v tem tednu.
Kot je ob tem dodal Eberlinc, bo vodstvo družbe znano še pred ustanovitvijo podjetja. Ruski Gazprom in Plinovodi bosta imela v skupnem podjetju, katerega sedež bo v Sloveniji, vsak po 50-odstotni delež. Podjetje bosta vodila dva direktorja, vsak enega bosta določila družbenika.
V članku Grošelj, Eberlinc in Napast - slovenska trojica za Južni tok pa smo že poročali, da naj bi bil slovenski član uprave izvršni direktor energetike na Petrolu in nadzornik Geoplina Janez Grošelj, za nadzornika pa naj bi bila imenovana Eberlinc in prvi nadzornik Plinovodov ter predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast.
Dokončna trasa plinovoda še ni znana
Trasa plinovoda Južni tok na slovenskem ozemlju je po Eberlinčevih pojasnilih trenutno obdelana na ravni študije izvedljivosti, ki sta jo izdelala in potrdila oba partnerja na projektu, natančno pa bo trasa določena v okviru postopkov prostorskega umeščanja skladno s slovensko zakonodajo. Vrednost naložbe se sicer giblje okoli milijarde evrov.
Dokončna odločitev o trasi celotnega plinovoda Južni tok še ni znana - ta naj bi bila znana novembra. Na končnem zemljevidu trase plinovoda naj bi bile Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni.
Plinovod naj bi bil končan do leta 2015
Plinovod, katerega gradnja je ocenjena na okoli 16,5 milijarde evrov in po katerem naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015. Januarja se je namreč Gazprom odločil, da se bo gradnja Južnega toka začela decembra letos in ne leta 2013, kot je bilo sprva predvideno.
Mednarodne sporazume o sodelovanju pri gradnji plinovoda so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. S Turčijo pa je Rusija decembra lani podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda skozi turške ozemeljske vode oz. po dnu Črnega morja. Projektu se je v začetku februarja pridružila tudi Črna gora.
