V Sloveniji letno nastane med 50.000 in 60.000 izrabljenih motornih vozil, ki predstavljajo okoljsko nevarnost, saj se na sivem trgu skrije letno okoli 30.000 izrabljenih motornih vozil, za katere nihče ne ve, kam poniknejo.
V ta namen je vzpostavljen sistem z izrabljenimi motornimi vozili (IMV), ki naj bi zagotavljal, da je vsak avtomobil, ki je odslužil svojemu primarnemu namenu, ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen.
Ekomobil od 2011 zbira in odvaža nevarne odpadke
Da bi se zagotovila večja učinkovitost ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, je leta 2011 prišlo do dogovora o izvajanju skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili, h kateremu je pristopilo 19 zavezancev (proizvajalcev/uvoznikov vozil), ki pokrivajo 99-odstotni tržni delež v Sloveniji. Ustanovljena je bila družba Ekomobil, ki opravlja naloge nosilca skupnega načrta, njena osnovna dejavnost pa je sicer zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov ter ravnanje z nevarnimi odpadki.
47 zbiralnih mest
V izvajanje nove sheme je vključenih 47 zbiralnih mest, trije obrati za obdelavo vozil (Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher Slovenija) in dva obrata za nadaljnjo obdelavo oziroma drobljenje (drobilnik Dinos Naklo in drobilnik Odpad Pivka). Skupne zmogljivosti teh obratov zadoščajo za letno obdelavo 50.000 do 60.000 izrabljenih vozil.
Kaj so na okrogli mizi povedali udeležnci?
Razprava med ključnimi udeleženci, ki so poklicani, da več let zastali voz potisnejo naprej, je pokazala vsaj dvoje: prvič, brez medresorskega dogovora med okoljskim, prometnim in finančnim ministrstvom ne bo uspešnega premika, saj odprava izjave o lokaciji, za katero so je odločila vlada in na katero so doslej kot ključnega grešnega kozla kazali mnogi, sama po sebi ne bo prinesla nič, če je ne bo nadomestil učinkovitejši mehanizem. Tega mehanizma ne more določiti eno samo ministrstvo, zato bo potrebno prekiniti z dosedanjo prakso, ko posamezna ministrstva druga na drugo kažejo s prsti in predvsem čakajo. Drugič, na tem trgu so številni interesi, ne samo okoljski, ampak predvsem ekonomski, ki jih bo treba pri določitvi učinkovitega mehanizma upoštevati.
Franci Lenart, Ekomobil: Pravzaprav se od leta 2004, ko smo v Sloveniji vzpostavili pravni red, kako ravnati z IMV-ji, ki so nevarni odpadek, ukvarjamo s tem, da ne uspemo zbrati in ustrezno predelati več kot 10 % motornih vozil, ki nastanejo na letnem nivoju. Za teh do 10.000, ki jih zberemo, tudi znamo poskrbeti, da so okoljski cilji doseženi. To pomeni, da se 85 % izrabljenih vozil reciklira, snovno predela ali njegove dele odda v ponovno uporabo. Preko 30.000 vozil pa ponikne na trgu. Ne znamo poiskati skupka mehanizmov, s katerim bi preprečili tak način ravnanja in preusmerili večji masni tok v obrate, ki imajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja oziroma v skupni načrt ravnanja z IMV. Vsa ta leta govorimo o ključnem vzroku, ki se imenuje izjava o lokaciji. To pomeni, da zadnji imetnik lahko odjavi svoje vozilo s prometa s tem, da gre na prijavno-odjavno mesto in izpolni dokument, s katerim potrdi, da se njegovo vozilo nahaja na znani lokaciji. To vozilo potem imetnik preda, odda ali proda nelegalnim avtoodpadom in tistim, ki se ukvarjajo z zbiranjem sekundarnih surovin. Preprosto potem ta vozila ne končajo v obratih za obdelavo in hkrati s tem tudi niso izpolnjeni vsi okoljski standardi z uredbe in direktive, pa tudi okoljski cilji nisi doseženi. Ključen dokument, o katerem se pogovarjamo praktično 8 let, je torej ta izjava o lokaciji. Druga stvar, ki se mi zdi prav tako pomembna, pa je ta, da smo se o tem že pogovarjali tudi s predstavniki okoljskega ministrstva ter naredili določene ukrepe, ki pa, kot izgleda, niso vedno dosegli takšnih ciljev, kot smo si želeli.
Matej Gasperič, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Imamo sistem, za katerega je več kot očitno, da ga bo potrebno izboljšati, spremeniti. Sedaj je na strani ministrstva, pa ne samo za kmetijstvo in okolje, ampak tudi za finance in promet, da bomo iskali rešitve. Uvodne sestanke na to temo smo že imeli. Dejstvo pa je in vse kaže na to, da bo brezplačno linijo sivega trga na nek način treba sankcionirati. Ali bo to okoljska dajatev, ki bo nastopila takrat, ko boste odjavili vozilo iz prometa, ali bo to davek na premičnino ali pa neka tretja varianta ... Potrebujemo gonilo, tudi v finančnem smislu, da bo zadnji lastnik pripeljal odsluženo vozilo v ustrezen center in ne na sivi trg. Seveda se sivi trg vedno pojavi tam, kjer okoliščine to omogočajo. Pri vseh okoljskih dajatvah pa je treba biti zelo pozoren, da ne bi z neko navidezno relativno trivialno rešitvijo nastal šop dodatnih problemov.
Peter Tomše, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Sistem smo vzpostavili leta 2004 na podlagi direktive z namenom preprečevanja onesnaževanja okolja in zagotavljanja čim večje predelave. Res je, da je v sistem zajetih bistveno manj vozil kot je bilo ocenjeno in pričakovano. Zato lahko učinkovitost ocenjujemo kot daleč pod pričakovanji. K večjemu zajemu niso pripomogli ukrepi, ki so bili v tem obdobju izvedeni. Ukinjeno je bilo plačilo storitve razgradnje za zadnje lastnike, izvajanje javne službe se je začelo izvajati brez stroška za proračun Republike Slovenije, kar je bilo mišljeno, da bodo vseeno proaktivno k temu sledili koncesionarji, da bo zaradi tega prišlo v sistem več vozil in sam po sebi ni pomagal tudi prehod, ki smo ga izvedli na t. i. podaljšano odgovornost. Glavni razlog tega majhnega zajema je neustrezna zasnova inštrumenta odjave vozila iz prometa. Želel pa bi poudariti tudi to, da se s tem problemom ne srečujemo samo mi. Študija evropskega parlamenta o učinkovitosti direktive je jasna. Veliko izrabljenih vozil ne pride v sistem v vseh državah članicah, še posebej v državah članicah, kjer je omogočena t. i. začasna deregistracija. Dejstva so, da je pomemben dejavnik izvoz izrabljenih vozil pred koncem življenjske dobe, da je legalna prodaja rabljenih vozil uporabljena tudi kot način prikrivanja nelegalnih dejavnosti, nelegalne obdelave, izvoza poškodovanih vozil, ukradenih vozil... Zaradi vseh teh dejstev je to potrebno vnaprej preprečiti. Po podatkih Eurostata je v letu 2008 v državah članicah poniknilo 4.600.000 izrabljenih vozil, v letu 2009 pa 3.600.000. Evropski parlament zelo pritiska na Komisijo in verjetno se bo moralo zaradi tega v bližnji prihodnosti nekaj spremeniti.
Mirko Fifolt, Združenje uvoznikov pri Trgovinski zbornici: Sekcija za osebna motorna vozila oz. Združenje uvoznikov pri Trgovinski zbornici Slovenije na tem projektu že vseskozi sodeluje. Glavni vzrok za težave vidimo v izjavi o lokaciji. Sekcija za osebna motorna vozila je jasno predlagala rešitev tega problema, in sicer, da bi se letna dajatev na motorna vozila preoblikovala v letni davek na premičnine oz. vozila. Za ta davek se ne bi plačeval noben dodaten znesek, ampak bi se plačeval tudi za vozila, ki so odjavljena, pa so še vedno v lasti fizične osebe. Kaj bi s tem rešili? Rešili bi problem, ki danes nastaja - da stranka vozilo odpelje na avtoodpad ali pa v drugo državo, ga tam proda, pride s prometnim dovoljenjem na upravno enoto in to vozilo odjavi na podlagi izjave o lokaciji. Za to vozilo potem nihče več ne sprašuje. Dali smo pobudo tako Ministrstvu za finance kot Ministrstvu za okolje, ki je tudi sklicalo delovno skupino, da bi se ta zadeva rešila. Vidimo zelo enostavno rešitev. Računal sem, da se bo sedaj, ko so dvignili letno dajatev na motorna vozila nad 2.500 kubikov, tudi ta zadeva spremenila, vendar se v danem trenutku še ni in še enkrat apeliram na službe na ministrstvih, da bi razmišljali v tej smeri.
Gregor Turk, Dinos: Dinos kot gospodarska družba, ki v nadaljevanju razgradnje izrabljenih vozil le-ta šredira na šrederju v Naklem, od odpada dobiva bistveno premalo surovin glede na investicijsko vrednost in dejansko beležimo v teh dveh letih delovanja dosti veliko izgubo. Naš interes je, da se zajame čim več materiala na domačem trgu, ker potencial je. Jasno pa je, da moramo vsi slediti ekonomskim ciljem. Interes vseh akterjev je zagotovo enak - da se na vhodni točki naredi bistveni premik, da vsi dobimo več vhodnih surovin. Če nas nekdo ne udari po žepu, ne odreagiramo. Če greš k nekomu, ki izvaja odjave vozil, ti pod nos porinejo izjavo o lokaciji, oseba na okencu ti niti ne pojasni, za kaj gre, ti nekaj podpišeš, dobiš vse dokumente in si zadovoljen. Na koncu se mimo tvoje hiše pripelje cigan, ki vidi parkiran avto in ti zanj ponudi 50 €. Z denarjem si zadovoljen in mu ga daš. To je realna slika, kaj se danes dogaja. Verjetno ni človeka, ki ne bi teh 50 € pobral. In da se ne bomo narobe razumeli, uredba sama je izvedena tako, kot mora biti. Manjka le pika na i. Iluzorno je pričakovati, da bodo sedaj inšpektorji 50.000 ljudi kontrolirali, pisali kazni, se ukvarjali z izvršbami. Sistem mora biti avtomatizem.
Lado Kastelec, Avtotransporti Kastelec: Ugotovili smo, da sistem ni dober. Nihče pa ne prisluhne nam, da bi ta sistem spremenili. Izjavo o lokaciji je potrebno ukiniti brez vsakih vprašanj in določiti, da se obveznosti prenesejo na lastnika avtomobila.
Jana Miklavčič, inšpektorica: Inšpekcija za okolje in naravo je pristojna za nadzor tega predpisa, saj gre za okoljevarstveni predpis. Kljub vsem sistemskim težavam, ki so jih že vsi gospodje pred mano omenili in jih tudi na terenu sami zaznavamo, je dejstvo, da opravimo na tej inšpekciji skupaj 9.000 pregledov na leto, od tega jih je več kot polovica na področju ravnanja z odpadki. Tudi največ težav opažamo na tem področju. Del teh nadzorov zajema nadzor nad spoštovanjem predpisa o uredbi o izrabljenih motornih vozilih. V prijavah ali usklajenih akcijah smo po internetnih oglasih izsledili, kdo prodaja izrabljena motorna vozila oziroma njegove sestaven dele. Vendar ugotavljamo, da inšpektorji na terenu bolj nadzirajo trg rabljenih vozil, ker je učinkovitost približno 10-odstotna. V Severovzhodnem delu Slovenije že ugotavljamo, da se družbe preregistrirajo tudi v Avstrijo - naši avtoodpadi bodo prodajali pod pretvezo rabljenih motornih vozil v Avstrijo, kar pomeni beg surovin iz naše države. Kot že zdaj vidimo, gre 20.000 vozil letno v tujino. Prav tako ugotavljamo še izrabo inštrumenta izjave o lokaciji vozil, kar 150.000 letno jih je. Naši inšpektorji na terenu sicer izdajajo odločbe, vendar je zloraba tega inštrumenta enormna.
Bojan Žlender, Ministrstvo za promet, infrastrukturo in prostor: 1. januarja smo prevzeli pristojnost vodenja registrov in pristojnost registracije motornih vozil od notranjih zadev in seveda urejamo stvari na področju Zakona o motornih vozilih, ki je temeljni zakon za to področje. Na današnji dan imamo v Sloveniji milijon 92 tisoč registriranih motornih vozil in 129.784 vozil, ki so na skladiščenju. S spremembo, ki velja od julija lanskega leta na področju zakonu o motornih vozilih, smo jasno locirali odgovornost na zadnjega lastnika in iščemo podatek, kdo je dejansko ta lastnik. Vlada je maja z odpravljanjem administrativnih ovir od nas zahtevala, da odpravimo izjavo o lokaciji.
To so tri stvari, ki smo jih rešili na našem ministrstvu. Davčna dajatev je zelo jasno pristojnost Ministrstva za finance. Vsi vemo, da je potreben učinkovit ukrep. Italijani so bili zadnji, ki so ta problem ne tako dolgo nazaj uspešno rešili, in sicer z dajatvijo na posest.
Preverjali smo, ali lahko to področje uredimo s spremembo višine letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, a gre za popolnoma drugo dajatev in ta ni pristojnost Ministrstva za infrastrukturo.
Mirko Fifolt: Dejansko je država takratno t.i. cestnino, ki se je morala zaradi evropske direktive spremeniti, umetno preimenovala v letno dajatev na motorna vozila. Ta letna dajatev je zdaj nek umetni davek, ki ga plačujejo tisti, ki imajo registrirana vozila. Lahko bi se spremenil v dajatev na premičnino, ki bi se morala plačevati vsako leto, ne glede na to, ali je to vozilo uporabljeno ali ne. Ministrstvo za finance smo prosili, da se ministrstva med sabo dogovorite, saj je zdaj ministrstvo za infrastrukturo pristojno za to, da pobira letno dajatev na motorna vozila, kar se, tako kot vsi ostali davki, prenese na ministrstvo za finance. Se pavi, država bi se morala dogovoriti, kako bo problem, ki je v tem trenutku velik, rešila.
Bojan Žlender: Samo, da smo natančni pri dikcijah - to je letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, to ni davek na vozilo. To, kar je trenutno v veljavi, je letna dajatev za uporabo v cestnem prometu in je vezana na registracijo. Če ga ne uporabljaš v cestnem prometu, ga ne moreš pobirati.
Peter Tomše: Sama ukinitev izjave o lokaciji ne reši problema, ki ga imamo. Potrebujemo koordiniran pristop MZIP, MKO, MF, da najdemo ključen instrument za rešitev tega problema.
Med pomembnimi vprašanji delovanja sistema z izrabljenimi motornimi vozili je tudi ta, kdo se sme s to dejavnostjo sploh ukvarjati, oziroma komu bo ARSO podelil okoljevarstveno dovoljenje: ali samo shemi, ki ima podpisane pogodbe z zavezanci, ali tudi drugim, ki teh pogodb nimajo, pa zadovoljujejo potrebnim kriterijem?
Brigita Šarc, ARSO: Vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje po uredbi, bodo dobile okoljevarstveno dovoljenje. Ne glede na to, da je skupni načrt potrjen, da so v okviru skupnega načrta potrjeni trije obrati za razstavljanje, uredba pač omogoča in dopušča, da lahko tudi drugi obrati ali avtoodpadi in druge osebe, ki se želijo ukvarjati z razstavljanjem izrabljenih vozil, pridobijo okoljevarstveno dovoljenje kot obrati za razstavljanje. Koliko bo še teh dovoljenj? Kolikor bo vlog, ki bodo izpolnjevale pogoje. Trenutno je bilo poleg treh obratov za razstavljanje, ki so del skupnega načrta Ekomobil, vloženih še 18 vlog obratov za razstavljanje.
Z našega zornega kota je pomembno, da izrabljena motorna vozila pridejo res v obrate za razstavljanje, da se tam razstavijo tako, kot se morajo, in da gredo v reciklažo. Evropa je pri definiciji recikliranja izredno stroga. To, da razstaviš avto in dobiš osušeno školjko, ki jo potem šrediraš, še ni reciklirano. Potrebno je ločevanje na lahko in težko frakcijo na podlagi specifične teže, da se iz lahke frakcije pridobi nov produkt.
Nataša Mikulin, Jung: Vsi imamo isti problem, kje dobiti izrabljene avtomobile. Okoljevarstveno dovoljenje velja enako za vse obrate, bodisi v shemi, bodisi za samostojne obrate. Pogoji so isti, s tem, da imamo samostojni obrati malo težje pogoje, ker moramo poleg okoljevarstvenega dovoljenja zagotoviti še lastno prevzemno mesto. Vsak ima svojo poslovno pot in ve, kje in kako bo lahko preživel. Edino stvar, ki jo lahko res naredimo, vidim v neki taksi. Možno rešitev smo podali že več kot pred enim letom, a vedno dobimo isti odgovor. To traja že eno leto - ministrstvo za finance, ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje. Vsa ministrstva vidim kot eno državo. In sedaj se sprašujem, kaj je državi v interesu - ali s tem rešuje nek socialni mir, ali je bistvo, da nekaj storimo za okolje in dosežemo postavljen cilj? Prepričana sem, da bo okoljsko ministrstvo kmalu dobilo veliko kazen.
