Poročilo Trajnostne alternative biogorivom iz kmetijstva v Evropski uniji se ukvarja s scenariji, ki priporočajo, da dajemo prednost učinkoviti rabi energije in pospeševanju rabe obnovljive elektrike ter trajnostnih biogoriv, kot npr. tistih, ki so proizvedena iz odpadkov. To bi pomenilo veliko spremembo trenutne politike EU.
V skladu s trenutnimi zavezami EU bi v prometu do leta 2020 morali doseči 10-odstotni delež obnovljivih virov, ponudniki goriv pa morajo za šest odstotkov zmanjšati ogljično intenzivnost goriv v prometu.
Vlade zanemarjajo posledice intenzivne rabe biogoriv
Vlade držav EU načrtujejo, da bodo te cilje dosegle z intenzivno rabo agrogoriv - t.j. biogoriv, pridobljenih iz kmetijskih pridelkov. Ob tem zanemarjajo njihove okoljske in socialne posledice, vključno s selitvijo pridelave hrane na nova zemljišča ter posledične izpuste CO2. Ob upoštevanju teh posrednih izpustov, ki izvirajo iz rabe zemljišč, je študija Evropske komisije ugotovila, da večina biogoriv, ki so dostopna na evropskem trgu, ne prinaša prihrankov izpustov, ali pa so ti prihranki zelo omejeni v primerjavi z običajnimi gorivi.
Spodbuda za inovativno industrijo, ki prinaša delovna mesta
Okoljske organizacije pozivajo Evropski parlament in vlade, da se osredotočijo na ponujene rešitve v alternativnem scenariju poročila in tako prometno politiko EU usmerijo na pravo pot. To bi prineslo bistvena zmanjšanja izpustov CO2 v letu 2020, hkrati pa spodbudilo inovativno industrijo, ki je največji vir delovnih mest. Ključno je, da lahko države članice EU svoje cilje dosežejo znotraj obstoječega pravnega okvira brez agrogoriv ali z bistveno nižjim deležem le-teh.
"Prvi korak k bolj trajnostnim alternativnim gorivom je pravilno obračunavanje celotnega ogljičnega odtisa agrogoriv, vključno z izpusti iz rabe zemljišč," pravi Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj. Evropski parlament in Svet zato pozivajo, da faktorje rabe zemljišč vključijo v politiko EU na področju biogoriv.
