Slovenska energetika ima težave. Že več let pripravljamo nov energetski zakon, pa smo še vedno brez njega. Zato tudi nimamo jasnih konceptov razvoja energetike, prihodnje strategije. TEŠ 6 je sredi gradnje, pa še vedno razpravljamo, ali bi ga gradili ali ne. Podobna negotovost je povezana z drugim blokom jedrske elektrarne. Energetski razvoj otežuje tudi zaviranje mednarodnih visokonapetostnih povezav z Italijo in Madžarsko, da ne govorim o počasni gradnji hidroelektrarn na Savi.
Prejšnji mesec je vlada povišala davek na energente z 0,1893 na 0,58844 evra za kilovat moči na mesec, torej za več kot trikrat. Kar izračunajte, koliko to pomeni za večje podjetje z nekaj tisoč kilovati v letu dni. Seveda ne smete pozabiti še na 20-odstotni davek. Ta nespametna poteza bo pognala številna še dobra podjetja v izgubo ali celo propad. To dejanje je povsem sprto s prizadevanjem vlade, da razbremeni gospodarstvo in mu z nižjimi dajatvami poskuša pomagati iz krize.
Tolikšno povišanje davka je namenjeno povečanju uporabe obnovljivih virov energije (OVE), predvsem fotovoltaike oziroma sončnih elektrarn ter soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE) z večjimi izkoristki.
Gradnja sončnih elektrarn je pri nas presegla vsa pričakovanja, saj so bile subvencionirane cene odkupa preveč ugodne. Ko je vlada to (prepozno) ugotovila, je začela subvencije na odkupne cene elektrike nižati in tako vsaj delno stopila na prste temu lobiju.
Vendar naša vlada dela novo napako s tem, ko brezglavo viša davke za (vprašljive) OVE. Sončne elektrarne so namreč brez državne subvencije še vedno neekonomične, naložba je še zelo draga, brez subvencij pa se povrne v nesprejemljivem času. Iz izkušenj je znano, da so sončne elektrarne gradili le premožni investitorji, ki so raje denar vlagali v donosnejšo fotovoltaiko kot v banke. Revnejši investitorji tega niso mogli početi, saj večina nima niti za nujne energijsko varčne naložbe v znižanje stroškov - na primer za toplotno izolacijo, zamenjavo oken in posodabljanje energetsko potratnih sistemov ogrevanja na kurilno olje ali celo elektriko.
Denar davkoplačevalcev gre torej v roke bogatašev, namesto da bi ga dobili tisti, ki si ne morejo privoščiti znižanja stroškov za energijo (da bi ga denimo vložili v izkoriščanje sončne energije za pripravo tople vode). To ne velja samo za gospodinjstva, ampak tudi za javne stavbe in podjetja. Energetsko stanje v večstanovanjskih stavbah je namreč katastrofalno. Te so ene največjih požeruhov energije. Vendar na to nihče ne opozarja in nihče ne pomisli, da davkoplačevalski denar od vseh energentov (elektrike, plina, nafte, bencina ...) dobijo ljudje, ki ga pravzaprav sploh ne potrebujejo.
Izredno drage sončne elektrarne tako majhnih moči ne bodo rešile naše energetske krize, saj nekaj tisoč teh malih neekonomičnih elektrarn ne zaleže niti za eno hidroelektrarno na Savi. Tudi to namreč poganjajo obnovljivi viri, vendar zanjo vedno zmanjka denarja. Najbolj nesprejemljivo pa je, da so te sončne elektrarne in delno soproizvodnja namenjene izključno prodaji elektrike distribuciji, ustvarjanju dobička s špekulacijami zaradi razlike v cenah, ne pa zadovoljitvi lastnih potreb po električni energiji.
Soproizvodnja toplote in elektrike ni še dovolj ekonomična niti ni tako razširjen in zanimiv ter koristen OVE, da bi bil bolj upravičljiv kot nujne potrebe po podporah za znižanje energijskih stroškov povsod, kjer je poraba energije prevelika.
Prepričan sem, da je povišanje davka na energente za spodbujanje uporabe OVE in SPTE neupravičeno ter da ne bo doseglo svojega namena. Jasno je, da je pospeševanje OVE zelo dobrodošlo, tudi zaradi zahteve Bruslja, če bi nam gospodarski položaj to dopuščal. V Sloveniji pa trenutno to ni mogoče in povsem razumljivo je, da je odločitev vlade spravila v obup še zdrava podjetja, kot sta Talum Kidričevo in Jeklarna Jesenice. Čudno pri vsem tem je, da se nihče pred odločitvijo ni posvetoval ne z gospodarstvom ne z energetsko stroko.
Na koncu pripominjam, da je to moje osebno mnenje in nima nobene zveze s službo, ki jo opravljam.
Franc Kalan je dober poznavalec energetskega trga.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.
