Plače direktorjev v energetiki: Berločnik z najvišjo, v GEN-I največji poviški Plače direktorjev v energetiki: Berločnik z najvišjo, v GEN-I največji poviški Večina direktorjev v energetiki lani z rastjo plač, nekaterim se je skoraj podvojila
(video) 'Ministrica Majcnova je zlonamerna in nam dela škodo' (video) 'Ministrica Majcnova je zlonamerna in nam dela škodo' Iz Interseroha so se odzvali na izjave ministrica za okolje in prostor Irene Majcen. »Podala je nekatere neresnične in zavajajoče izjave o družbi Interseroh,« je zapisala direktorica Darja Figelj.
Nove omejitve izvoza odpadkov v Azijo Nove omejitve izvoza odpadkov v Azijo Kitajska dodatno omejujejo uvoz odpadkov, pridružujeta se ji Hong Kong in Tajska.
Prebivalec Slovenije je zavrgel 0,2 kilograma hrane na dan Prebivalec Slovenije je zavrgel 0,2 kilograma hrane na dan Povprečno je prebivalec Slovenije v letu 2016 zavrgel 74 kilogramov hrane, kar je približno 0,2 kilograma na dan, so sporočili s Statističnega urada.
(video) Ministrica Majcnova do jeseni težav z embalažo ne bi reševala (video) Ministrica Majcnova do jeseni težav z embalažo ne bi reševala Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je napovedala nadaljevanje reševanja težav z nepobrano embalažo, a šele jeseni. Komunalci odgovarjajo: Ne moremo čakati tako dolgo.
Komentar

Kdo služi z zamenjavo svetilk?

Čas branja: 3 min
17.02.2013  22:30  Dopolnjeno: 17.02.2013 22:31
Leta 2006, ko smo se z vlado pogajali o uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, smo naivno menili, da je vzrok onesnaževanja nevednost. Zdaj vemo, da so številni projekti namenoma pripravljeni neracionalno, saj to ustreza vsem: dobaviteljem svetilk, drogov, kablov, sijalk, elektrike, gradbenikom, gradbenim in elektroprojektantom.

Velika težava je močno pretiran standard EN 13201, ki v Sloveniji k sreči ni obvezen. Napisala ga je industrija razsvetljave. Obvezen je v državah, ki so blizu javnofinančnega bankrota, kot so Grčija, Španija, Italija, Hrvaška in druge. V društvu Temno nebo Slovenije imamo vrhunsko merilno opremo, ki je ne premore niti domača niti tuja osvetljevalska stroka. Zato na podlagi meritev trdimo, da vsaj 95 odstotkov razsvetljave v EU ne ustreza standardu. To daje neskončne možnosti industriji za nikoli dokončano nameščanje razsvetljave.

Največje težave povzroča Direkcija RS za ceste (DRSC). Tako rekoč vsi njeni projekti so pretirani, takšne intenzitete in količine razsvetljave, kakršno zahteva DRSC, ne boste našli v Nemčiji ali Avstriji. Primer: krožišče na Spodnjem Brniku je za tisoč odstotkov močneje osvetljeno kot glavna cesta v Beljaku!

Dars je zgodba zase. Namesto da bi saniral signalizacijo na razcepišču Malence, kjer so utripajoči znaki za omejitev hitrosti ponoči zaslepili voznike, je osvetlil celotno razcepišče. Namesto minimalnega stroška za izboljšanje signalizacije je izbral najdražjo rešitev, ki je davkoplačevalce stala več kot dva milijona evrov.

Svetilke v koš že po treh letih

Dars je na počivališčih namestil vrhunske svetilke, ki so uporabne vsaj 30 let. Na novem počivališču Pince so po samo treh letih te svetilke romale v koš. Že v osnovi so namestili preveč razsvetljave, lahko bi ugasnili večino svetilk. Ne! Pod pretvezo energetske učinkovitosti so namestili okoljsko škodljive bele LED-svetilke.

Cena vrhunske, energetsko učinkovite natrijeve svetilke je 150 evrov. LED-svetilke, ki niso prav nič bolj učinkovite, so od dva- do štirikrat dražje. Zato industrija razsvetljave tako agresivno ponuja LED. Pod pretvezo energetske učinkovitosti poskušajo iztržiti čim več, in to kljub dejstvu, da so bele LED-svetilke škodljive do okolja, saj ena LED-svetilka povzroči toliko svetlobnega onesnaženja kot tri natrijeve. Beli LED blešči, ima vprašljivo dobo uporabnosti in je zelo moteč pred bivalnimi prostori.

Kaj se dogaja v posameznih občinah

Navajamo nekaj primerov pri nas zelo pogostih neracionalnosti in domnevne korupcije na področju javne razsvetljave. Gre za preverjene primere s terena. Okoljevarstveniki zgolj svetujemo občinam, s primeri korupcije naj se ukvarja več kot dva tisoč občinskih svetnikov, ki so za to plačani. Zato občin nismo navajali poimensko, ampak zgolj s črkami.

• Občina A je osvetlila krožišče s 34 belimi LED-svetilkami. Takšnega krožišča v Nemčiji ne bi osvetljevali ali pa bi nanj postavili šest svetilk.

• Občina B je namestila premočno in pregosto razsvetljavo; podjetje je nameravalo tako opremiti celotno regijo. Eden izmed občinskih svetnikov je izračunal, da bo amortizacijska doba razsvetljave več kot 40 let, primer je prijavil pristojnim organom. Župan in dobavitelj razsvetljave sta v sorodu.

• Občina C je na zahtevo župana vgradila prepovedane talne svetilke, projektant je podpisal, da je to »novoletna razsvetljava«. Svetilke gorijo vse leto.

• Župan občine D v nerazviti regiji (nekateri prebivalci imajo le 150 evrov kmečke pokojnine) je namestil svetilke, ki vsaka stane 3.400 evrov. Draga razsvetljava se pogosto financira iz skladov EU.

• Župan občine E je svetilke po pet tisoč evrov namestil dvakrat bolj na gosto, kot bi bilo treba. Zadeva je prišla v medije, prebivalci so protestirali, epiloga ni.

• Župan občine F je namestil svetilke po tri tisoč evrov, in sicer tako, da je izključil konkurenco. Tipsko svetilko so pobarvali v barvo občine, s tem je svetilka dobila ime po občini F, občinski svet pa je sklenil, da se v občini namešča samo ta tip pregrešno drage svetilke. Ker je svetilka postala unikat, je nihče na svetu ne more kupiti, torej ima lahko omenjena občina posebno (previsoko) ceno.

• Župan občine G je na vprašanje okoljevarstvenika, zakaj so v vasi namestili premočno razsvetljavo (250-vatne svetilke), izjavil, da jim je projektant dejal: »Ali boste imeli takšno razsvetljavo, kot vam jo bomo sprojektirali, ali pa razsvetljave ne boste imeli!«

• Občina H je celo v stanovanjskih naseljih s slepimi ulicami, kjer bi zadoščale 20-vatne svetilke, namestila 250-vatne. Upravljavec razsvetljave je dobavitelj električne energije.

• Občina I je namestila več svetilk na razdalji enega metra.

Omenili smo zgolj peščico izmed več sto spornih projektov. V Sloveniji smo neracionalni in koruptivni, tega ne zaznavamo in ne omejujemo, zato nujno potrebujemo »uredbo o preprečevanju korupcije v javni razsvetljavi«.

Andrej Mohar, Herman Mikuž, Gregor Vertačnik, Primož Kuk so člani društva Temno nebo Slovenije.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Po Sloveniji so merili visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje. Kaj se je izkazalo? 25

Na Inštitutu za neionizirna sevanja so opravili meritve visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja v Sloveniji. Ugotovili so, kakšna...

OK & EN
Novice
Novice Globalni alarm je pomagal: našli izpuste, ki uničujejo ozonsko plast

Pred nekaj tedni so v reviji Nature sprožili globalni alarm zaradi dviga koncentracije prepovedanega CFC-11. Zdaj je znano, kdo ga je...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Ministrstvu ni uspelo: gore odpadne embalaže vsak dan višje 9

Ukrep okoljskega ministrstva, s katerim so hoteli pospraviti odpadno embalažo, ni prijel. Kupi na dvoriščih komunal so vsak teden težji...

OK & EN
Novice
Novice K. Lipič: Na okoljskem ministrstvu so ovira ljudje z zastarelimi pogledi 5

Reorganizacija ministrstva za okolje in zamenjava kadrov na ministrstvu sta nujna ukrepa za ureditev težav z odpadki, okoljevarstvene...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Nemškim odjemalcem elektrike še en vrtoglav račun za obnovljive vire 1

Nekaterim nemškim elektrarnam bodo plačali, da bodo »sedele na klopi za rezerve«. Znesek lahko doseže 200 milijonov evrov na leto.

OK & EN
Elektrika
Elektrika Znani prvi obrisi Muskove baterije velikanke 2

V začetku maja smo poročali o napovedi, da bodo v Tesli izdelali baterijo velikanko. Zdaj je znanih več podrobnosti.

OK & EN
Novice
Novice Britanski vegani dobili posebno tarifo za elektriko in plin 3

V energetski družbi Ecotricity iz mesta Stroud na zahodu Anglije so uvedli posebno tarifo za odjemalce električne energije in plina....

OK & EN
Odpadki
Odpadki (intervju) Sežigalnica v Sloveniji? Investitorji so, soglasij pa ni 6

Predsednik uprave družbe Kostak iz Krškega Miljenko Muha je razložil, kaj bi bilo treba narediti za postavitev sežigalnice oziroma...