Nared nova podpora za obnovljive vire in kogeneracije Nared nova podpora za obnovljive vire in kogeneracije V Agenciji za energijo so objavili tretji javni poziv k prijavi naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in naprav za soproizvodnjo za vstop v podporno shemo.
Inšpektorji bodo krenili nad fotovoltaike Inšpektorji bodo krenili nad fotovoltaike Inšpekcije so objavile strateške usmeritve za letošnje leto. Pregledali smo, pri katerih okoljskih in energetskih dejavnostih jih lahko pričakujemo z večjo verjetnostjo.
Avstrijska energetika: do leta 2050 le še obnovljivi viri Avstrijska energetika: do leta 2050 le še obnovljivi viri Severni sosedje stavijo na energetske skupnosti, veliko pa govorijo tudi o priložnostih za uporabo tehnologije verižnih blokov v energetiki, je povedal Peter Kaube iz Elektra Maribor.
Vlada ni podprla virtualnih neto meritev Vlada ni podprla virtualnih neto meritev Dopolnitev Energetskega zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev, danes ni dobila vladne podpore.
Komentar

Kdo služi z zamenjavo svetilk?

17.02.2013  22:30  Dopolnjeno: 17.02.2013 22:31
Leta 2006, ko smo se z vlado pogajali o uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, smo naivno menili, da je vzrok onesnaževanja nevednost. Zdaj vemo, da so številni projekti namenoma pripravljeni neracionalno, saj to ustreza vsem: dobaviteljem svetilk, drogov, kablov, sijalk, elektrike, gradbenikom, gradbenim in elektroprojektantom.

Velika težava je močno pretiran standard EN 13201, ki v Sloveniji k sreči ni obvezen. Napisala ga je industrija razsvetljave. Obvezen je v državah, ki so blizu javnofinančnega bankrota, kot so Grčija, Španija, Italija, Hrvaška in druge. V društvu Temno nebo Slovenije imamo vrhunsko merilno opremo, ki je ne premore niti domača niti tuja osvetljevalska stroka. Zato na podlagi meritev trdimo, da vsaj 95 odstotkov razsvetljave v EU ne ustreza standardu. To daje neskončne možnosti industriji za nikoli dokončano nameščanje razsvetljave.

Največje težave povzroča Direkcija RS za ceste (DRSC). Tako rekoč vsi njeni projekti so pretirani, takšne intenzitete in količine razsvetljave, kakršno zahteva DRSC, ne boste našli v Nemčiji ali Avstriji. Primer: krožišče na Spodnjem Brniku je za tisoč odstotkov močneje osvetljeno kot glavna cesta v Beljaku!

Dars je zgodba zase. Namesto da bi saniral signalizacijo na razcepišču Malence, kjer so utripajoči znaki za omejitev hitrosti ponoči zaslepili voznike, je osvetlil celotno razcepišče. Namesto minimalnega stroška za izboljšanje signalizacije je izbral najdražjo rešitev, ki je davkoplačevalce stala več kot dva milijona evrov.

Svetilke v koš že po treh letih

Dars je na počivališčih namestil vrhunske svetilke, ki so uporabne vsaj 30 let. Na novem počivališču Pince so po samo treh letih te svetilke romale v koš. Že v osnovi so namestili preveč razsvetljave, lahko bi ugasnili večino svetilk. Ne! Pod pretvezo energetske učinkovitosti so namestili okoljsko škodljive bele LED-svetilke.

Cena vrhunske, energetsko učinkovite natrijeve svetilke je 150 evrov. LED-svetilke, ki niso prav nič bolj učinkovite, so od dva- do štirikrat dražje. Zato industrija razsvetljave tako agresivno ponuja LED. Pod pretvezo energetske učinkovitosti poskušajo iztržiti čim več, in to kljub dejstvu, da so bele LED-svetilke škodljive do okolja, saj ena LED-svetilka povzroči toliko svetlobnega onesnaženja kot tri natrijeve. Beli LED blešči, ima vprašljivo dobo uporabnosti in je zelo moteč pred bivalnimi prostori.

Kaj se dogaja v posameznih občinah

Navajamo nekaj primerov pri nas zelo pogostih neracionalnosti in domnevne korupcije na področju javne razsvetljave. Gre za preverjene primere s terena. Okoljevarstveniki zgolj svetujemo občinam, s primeri korupcije naj se ukvarja več kot dva tisoč občinskih svetnikov, ki so za to plačani. Zato občin nismo navajali poimensko, ampak zgolj s črkami.

• Občina A je osvetlila krožišče s 34 belimi LED-svetilkami. Takšnega krožišča v Nemčiji ne bi osvetljevali ali pa bi nanj postavili šest svetilk.

• Občina B je namestila premočno in pregosto razsvetljavo; podjetje je nameravalo tako opremiti celotno regijo. Eden izmed občinskih svetnikov je izračunal, da bo amortizacijska doba razsvetljave več kot 40 let, primer je prijavil pristojnim organom. Župan in dobavitelj razsvetljave sta v sorodu.

• Občina C je na zahtevo župana vgradila prepovedane talne svetilke, projektant je podpisal, da je to »novoletna razsvetljava«. Svetilke gorijo vse leto.

• Župan občine D v nerazviti regiji (nekateri prebivalci imajo le 150 evrov kmečke pokojnine) je namestil svetilke, ki vsaka stane 3.400 evrov. Draga razsvetljava se pogosto financira iz skladov EU.

• Župan občine E je svetilke po pet tisoč evrov namestil dvakrat bolj na gosto, kot bi bilo treba. Zadeva je prišla v medije, prebivalci so protestirali, epiloga ni.

• Župan občine F je namestil svetilke po tri tisoč evrov, in sicer tako, da je izključil konkurenco. Tipsko svetilko so pobarvali v barvo občine, s tem je svetilka dobila ime po občini F, občinski svet pa je sklenil, da se v občini namešča samo ta tip pregrešno drage svetilke. Ker je svetilka postala unikat, je nihče na svetu ne more kupiti, torej ima lahko omenjena občina posebno (previsoko) ceno.

• Župan občine G je na vprašanje okoljevarstvenika, zakaj so v vasi namestili premočno razsvetljavo (250-vatne svetilke), izjavil, da jim je projektant dejal: »Ali boste imeli takšno razsvetljavo, kot vam jo bomo sprojektirali, ali pa razsvetljave ne boste imeli!«

• Občina H je celo v stanovanjskih naseljih s slepimi ulicami, kjer bi zadoščale 20-vatne svetilke, namestila 250-vatne. Upravljavec razsvetljave je dobavitelj električne energije.

• Občina I je namestila več svetilk na razdalji enega metra.

Omenili smo zgolj peščico izmed več sto spornih projektov. V Sloveniji smo neracionalni in koruptivni, tega ne zaznavamo in ne omejujemo, zato nujno potrebujemo »uredbo o preprečevanju korupcije v javni razsvetljavi«.

Andrej Mohar, Herman Mikuž, Gregor Vertačnik, Primož Kuk so člani društva Temno nebo Slovenije.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Kam po sončno elektrarno za samooskrbo 2

Nameravate postaviti sončno elektrarno in izkoristiti ugodnosti po uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov...

OK & EN
Na Gorenjevo Surovino je oko vrgel tudi Bojan Papič 2

V senci iskanja strateškega partnerja mora Gorenje s prodajo nestrateškega premoženja letos zbrati vsaj 50, če ne 80 milijonov evrov

OK & EN
Elektrika
Elektrika Prihaja kriptoenergetika: blokovne verige preoblikujejo tradicionalno panogo 63

Blockchain bo v energetiki povzročil podobne tektonske spremembe poslovnih modelov, kot smo jim priča v finančni industriji, napoveduje...

OK & EN
Novice
Novice (dopolnjeno) Kako je Uroš Macerl dobil dovoljenje za klavnico 12

Okoljevarstvenik Uroš Macerl je dobil gradbeno dovoljenje za klavnico 29. novembra lani, 30. novembra pa je zaprosil za presojo vplivov...

OK & EN
Novice
Novice E-mobilnost: Tesla v boju za litij 2

Tesla se zanima za postavitev predelovalnega obrata za pridobivanje litija v Čilu. Redki in kritični minerali postajajo eden ključnih...

OK & EN
Dnevi energetikov
Dnevi energetikov Zakaj e-avti ne ogrožajo trdnosti britanskega elektroenergetskega sistema 31

Tudi če bodo vsi britanski avti električni, bodo zlahka vključeni v elektroenergetsko omrežje, ugotavlja Chris Goodall, glavni govornik...

OK & EN
Novice
Novice Na Dunaju gradijo največjo toplotno črpalko v srednji Evropi 21

V avstrijski prestolnici bodo do konca leta zgradili najzmogljivejšo toplotno črpalko v srednji Evropi. Ogrevala bo 25 tisoč...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tesla bo postavil največjo virtualno elektrarno na svetu 14

Vlada avstralske zvezne države Južna Avstralija in Tesla sta se dogovorila o oskrbi 50 tisoč gospodinjstev s sončnimi elektrarnami in...