Okolje & energija
Komentar

Kdo služi z zamenjavo svetilk?

Leta 2006, ko smo se z vlado pogajali o uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, smo naivno menili, da je vzrok onesnaževanja nevednost. Zdaj vemo, da so številni projekti namenoma pripravljeni neracionalno, saj to ustreza vsem: dobaviteljem svetilk, drogov, kablov, sijalk, elektrike, gradbenikom, gradbenim in elektroprojektantom.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
To so kandidati za energetske nagrade Financ 2024
Okolje & energija
Okolje & energijaNataša Koražija To so kandidati za energetske nagrade Financ 2024

Letošnje energetske nagrade Financ bomo podelili na konferenci Dnevi energetikov, ki bo 16. in 17. aprila.

FINANCE
Transport in logistika
Tako so pri GLS preuredili procese v ozadju in zagnali dostavo z električnimi vozili
Transport in logistika
Energetske nagrade 2024
Transport in logistikaNataša Koražija Tako so pri GLS preuredili procese v ozadju in zagnali dostavo z električnimi vozili

Za gradnjo sistema energetsko učinkovite dostave paketov so morali preurediti vse procese; kako s paketomati režejo prevožene kilometre in izpuste

FINANCE
Okolje & energija
Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023
Okolje & energija
Okoljsko srečanje
Okolje & energijaNataša Koražija Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023

Izbirali smo med 23 prijavljenimi, podelili smo 3 glavne nagrade in 6 priznanj v kategorijah: okolju prijazen izdelek, postopek in okolju prijazno podjetje.

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

17.02.2013 22:30
Dopolnjeno: 17.02.2013 22:31
Čas branja: 3 min

Velika težava je močno pretiran standard EN 13201, ki v Sloveniji k sreči ni obvezen. Napisala ga je industrija razsvetljave. Obvezen je v državah, ki so blizu javnofinančnega bankrota, kot so Grčija, Španija, Italija, Hrvaška in druge. V društvu Temno nebo Slovenije imamo vrhunsko merilno opremo, ki je ne premore niti domača niti tuja osvetljevalska stroka. Zato na podlagi meritev trdimo, da vsaj 95 odstotkov razsvetljave v EU ne ustreza standardu. To daje neskončne možnosti industriji za nikoli dokončano nameščanje razsvetljave.

Največje težave povzroča Direkcija RS za ceste (DRSC). Tako rekoč vsi njeni projekti so pretirani, takšne intenzitete in količine razsvetljave, kakršno zahteva DRSC, ne boste našli v Nemčiji ali Avstriji. Primer: krožišče na Spodnjem Brniku je za tisoč odstotkov močneje osvetljeno kot glavna cesta v Beljaku!

Dars je zgodba zase. Namesto da bi saniral signalizacijo na razcepišču Malence, kjer so utripajoči znaki za omejitev hitrosti ponoči zaslepili voznike, je osvetlil celotno razcepišče. Namesto minimalnega stroška za izboljšanje signalizacije je izbral najdražjo rešitev, ki je davkoplačevalce stala več kot dva milijona evrov.

Svetilke v koš že po treh letih

Dars je na počivališčih namestil vrhunske svetilke, ki so uporabne vsaj 30 let. Na novem počivališču Pince so po samo treh letih te svetilke romale v koš. Že v osnovi so namestili preveč razsvetljave, lahko bi ugasnili večino svetilk. Ne! Pod pretvezo energetske učinkovitosti so namestili okoljsko škodljive bele LED-svetilke.

Cena vrhunske, energetsko učinkovite natrijeve svetilke je 150 evrov. LED-svetilke, ki niso prav nič bolj učinkovite, so od dva- do štirikrat dražje. Zato industrija razsvetljave tako agresivno ponuja LED. Pod pretvezo energetske učinkovitosti poskušajo iztržiti čim več, in to kljub dejstvu, da so bele LED-svetilke škodljive do okolja, saj ena LED-svetilka povzroči toliko svetlobnega onesnaženja kot tri natrijeve. Beli LED blešči, ima vprašljivo dobo uporabnosti in je zelo moteč pred bivalnimi prostori.

Kaj se dogaja v posameznih občinah

Navajamo nekaj primerov pri nas zelo pogostih neracionalnosti in domnevne korupcije na področju javne razsvetljave. Gre za preverjene primere s terena. Okoljevarstveniki zgolj svetujemo občinam, s primeri korupcije naj se ukvarja več kot dva tisoč občinskih svetnikov, ki so za to plačani. Zato občin nismo navajali poimensko, ampak zgolj s črkami.

• Občina A je osvetlila krožišče s 34 belimi LED-svetilkami. Takšnega krožišča v Nemčiji ne bi osvetljevali ali pa bi nanj postavili šest svetilk.

• Občina B je namestila premočno in pregosto razsvetljavo; podjetje je nameravalo tako opremiti celotno regijo. Eden izmed občinskih svetnikov je izračunal, da bo amortizacijska doba razsvetljave več kot 40 let, primer je prijavil pristojnim organom. Župan in dobavitelj razsvetljave sta v sorodu.

• Občina C je na zahtevo župana vgradila prepovedane talne svetilke, projektant je podpisal, da je to »novoletna razsvetljava«. Svetilke gorijo vse leto.

• Župan občine D v nerazviti regiji (nekateri prebivalci imajo le 150 evrov kmečke pokojnine) je namestil svetilke, ki vsaka stane 3.400 evrov. Draga razsvetljava se pogosto financira iz skladov EU.

• Župan občine E je svetilke po pet tisoč evrov namestil dvakrat bolj na gosto, kot bi bilo treba. Zadeva je prišla v medije, prebivalci so protestirali, epiloga ni.

• Župan občine F je namestil svetilke po tri tisoč evrov, in sicer tako, da je izključil konkurenco. Tipsko svetilko so pobarvali v barvo občine, s tem je svetilka dobila ime po občini F, občinski svet pa je sklenil, da se v občini namešča samo ta tip pregrešno drage svetilke. Ker je svetilka postala unikat, je nihče na svetu ne more kupiti, torej ima lahko omenjena občina posebno (previsoko) ceno.

• Župan občine G je na vprašanje okoljevarstvenika, zakaj so v vasi namestili premočno razsvetljavo (250-vatne svetilke), izjavil, da jim je projektant dejal: »Ali boste imeli takšno razsvetljavo, kot vam jo bomo sprojektirali, ali pa razsvetljave ne boste imeli!«

• Občina H je celo v stanovanjskih naseljih s slepimi ulicami, kjer bi zadoščale 20-vatne svetilke, namestila 250-vatne. Upravljavec razsvetljave je dobavitelj električne energije.

• Občina I je namestila več svetilk na razdalji enega metra.

Omenili smo zgolj peščico izmed več sto spornih projektov. V Sloveniji smo neracionalni in koruptivni, tega ne zaznavamo in ne omejujemo, zato nujno potrebujemo »uredbo o preprečevanju korupcije v javni razsvetljavi«.

Andrej Mohar, Herman Mikuž, Gregor Vertačnik, Primož Kuk so člani društva Temno nebo Slovenije.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Kako brez stresa do sončne elektrarne?

Ste vlogo za postavitev in priklop vaše sončne elektrarne že oddali in morda celo tudi pridobili soglasje? Ali pa o samooskrbi z...

FINANCE
Manager
Robert Golob kot izvoznik veselih slovenskih ljudskih plesov
Manager
PETER FRANKL
ManagerPeter Frankl Robert Golob kot izvoznik veselih slovenskih ljudskih plesov 1

Tomaž Vesel bi v evropski komisiji lahko prevzel nov resor za finančno medijsko podporo, mar ne?

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Slovenija bo dobila prvi mednarodni center za trajnostno gradnjo
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPodpornik projekta Slovenija bo dobila prvi mednarodni center za trajnostno gradnjo

V živem laboratoriju bodo predstavljene novosti na področju trajnostnega razvoja.

FINANCE
Nova revija Finance: panoge prihodnosti
PRO
Finance
NOVA REVIJA FINANCE
Finance PRO Nova revija Finance: panoge prihodnosti (PRO)

Vabljeni v zakulisje šestih prepletenih panog prihodnosti

FINANCE
ESG
Zakaj morajo podjetja pri ESG-poročanju računati na maraton v sprintu
ESG
Izzivi trajnostnega poročanja
ESGAna Ivančič Zakaj morajo podjetja pri ESG-poročanju računati na maraton v sprintu
FINANCE
Slovenija
Kakšen potencial ima vodik, da postane trajnostno gorivo prihodnosti
OGLAS
Slovenija
SlovenijaFinance PR Kakšen potencial ima vodik, da postane trajnostno gorivo prihodnosti (OGLAS)

Osemnajst podjetij, občin in organizacij je podpisalo konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov, koordinacijo konzorcija je prevzel ELES.