Resničnost ne bi mogla biti drugačna. Dejstvo je, da trajnostno poslovanje igra vse pomembnejšo vlogo, saj postaja sestavni del poslovne strategije podjetij.
Vse več velikih podjetij poroča o izpustih
Merjenje okoljskih vplivov je glavni pogoj za njihovo zmanjševanje, zato okoljsko računovodstvo postaja uveljavljena praksa. Med 500 največjimi svetovnimi podjetji tako narašča delež tistih, ki poročajo o izpustih v okviru projekta razkrivanja ogljika (Carbon Disclosure Project). Prav tako se povečuje število vlagateljev, ki jih zanima izpostavljenost podjetij do okoljskih tveganj.
Med metodami okoljskega računovodstva je doživel razcvet predvsem ogljični odtis, s katerim se izračunava količina izpustov toplogrednih plinov, povezanih z aktivnostmi, kot je delovanje podjetja ali proizvodnja izdelka. Analiza življenjskega ciklusa ostaja priljubljena na ravni oddelkov za raziskave in razvoj, ogljični odtis pa je pritegnil več pozornosti zaradi podnebne zakonodaje (trgovanje z izpusti, zeleno javno naročanje), ki je zavezala podjetja k poročanju o izpustih in zmanjševanju njihove količine.
Koncept je lahko razumljiv, dodatno pa so ga popularizirali ozaveščeni porabniki z zahtevo po uporabi energetsko varčnih izdelkov in izdelkov z manjšimi vplivi na okolje, kar se kaže predvsem na področju nizkoogljične gradnje in potrošnih dobrin. Manjše zanimanje ostaja tudi za vodni in ekološki odtis. Prvi je namenjen predvsem prikazovanju količine vode, ki je potrebna za proizvodnjo izdelkov, medtem ko ekološki odtis prikazuje porabo naravnega kapitala.
Zmanjševanje izpustov v celotni dobaviteljski verigi
S prihodom standardov postaja vse očitnejša potreba po merjenju in zmanjševanju izpustov, ki nastajajo v celotni dobaviteljski verigi podjetja. To zajema vse izpuste, povezane z nabavo surovin, proizvodnjo, distribucijo, prodajo in uporabo izdelkov vse do trenutka, ko ti postanejo odpadek. Z analizo celotne dobaviteljske verige imajo podjetja večji pregled in več možnosti za optimizacijo procesov (zmanjševanje porabe materialov, energije), identifikacijo poslovnih priložnosti (razvoj izdelkov z manjšim okoljskim vplivom) in zmanjšanje tveganja (zagotavljanje varnosti dobave surovin, priprava na strožjo zakonodajo).
Ne le nižji stroški, pomemben je tudi ugled
Mnoge multinacionalke, kot so Coca-Cola, Jaguar Land Rover in Johnson & Johnson, iščejo partnerje, ki bi pripomogli k izpolnjevanju njihovih okoljskih ciljev. Zato od svojih dobaviteljev pričakujejo, da poročajo in zmanjšujejo vpliv na okolje. Dejavniki, ki vplivajo na to, pa niso povezani le z nižanjem stroškov. Enako pomembno vlogo igra ugled blagovne znamke, saj porabniki postopoma spreminjajo svoje navade. Ne le da posvečajo vse več pozornosti zelenim izdelkom, ampak tudi zahtevajo, da podjetja poslujejo bolj odgovorno. Če torej podjetja želijo uspeti, bodo morala spremeniti svoje poslovne modele, kjer bodo poleg finančnih upoštevala tudi okoljske dejavnike.
Najti je treba glavne vire izpustov
Za podjetja je velik izziv, kako opredeliti glavne vire izpustov in na tej podlagi pripraviti ukrepe za njihovo zmanjšanje. Veliko podjetij ima težave pri zbiranju osnovnih podatkov, glavni razlog pa so predvsem neizdelani procesi. Težave postanejo še izrazitejše, ko gre za tisoče različnih izdelkov ali poslovnih procesov, ki se dogajajo na različnih lokacijah. Tako postaja koncept portfeljskega merjenja izpustov (product portfolio footprinting) vse bolj uveljavljen. Z njim je mogoče v razmeroma kratkem času dobiti odgovore, ki omogočajo sprejemanje strateških odločitev na ravni podjetja. Vodilni namreč dobijo vpogled, kje nastaja največ okoljskih vplivov, na tej podlagi pa lahko pripravijo ustrezne ukrepe. Ta pristop danes uporabljajo največja svetovna podjetja, kot so PepsiCo, Tesco in Unilever.
Okoljske dejavnike vključujejo tudi finančne institucije
Novost, ki bo pomembno vplivala na razvoj okoljskega računovodstva, se napoveduje na področju finančnega ovrednotenja okoljskih vplivov. Tako je Puma že pripravila okoljski izkaz uspeha, s katerim je poskušala finančno ovrednotiti vplive svojega delovanja na okolje. S podpisom deklaracije o naravnem kapitalu (Natural Capital Declaration) pa so se finančne institucije zavezale k vključevanju okoljskih dejavnikov v naložbene odločitve ter odločitve, povezane z upravljanjem tveganj in zavarovalno politiko.
Okoljsko računovodstvo postopoma postaja vse bolj vključeno v poslovne procese in poslovno odločanje. Podjetjem, ki bodo med prvimi odločitve sprejemala na podlagi teh analiz, si bo v prihodnje gotovo uspelo pridobiti trajnstno konkurenčno prednost.
Gregor Pečnik je zaposlen kot svetovalec v podjetju Best Foot Forward, Oxford, Velika Britanija.
