Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo prinaša nov pogled na ekonomijo, ponuja celosten pristop za reševanje krize ter za načrtovanje razvoja Slovenije v prihodnjih desetletjih, trdi Darja Piciga, ki je pobudo pripravila skupaj z Matjažem Mulejem, Andrejem Kranjcem, Janom Pelozo, Otom Lutharjem, Alešem Smrekarjem, Barico Marentič Požarnik in Renejem Sušo. Zavzemajo se za to, da bi Slovenija načrtno uresničila model integralnega, to je polnovrednega, sodelovalnega in povezovalnega gospodarstva ter že v tem desetletju postala ugledna eko-dežela, povezana in vključujoča družba z uspešnim gospodarstvom ter visoko kakovostjo življenja, prostora in naravnega okolja. Piciga je prepričana, da lahko pobuda naši državi ponudi svetovno konkurenčen razvojni model, s pomočjo katerega bi lažje rešili trenutno finančno krizo.
Povežimo se s trajnostnimi bankami
Kritična situacija v Sloveniji zbuja upanje, da bi zamisel za integralni zeleni izhod iz krize sprejeli tudi tisti odločevalci in centri moči, ki se v bolj »normalnih« razmerah nanjo ne bi niti ozrli, pravi Piciga. Predlaga, naj se naša država poveže s trajnostnimi bankami, ki financirajo projekte pravične trgovine, ekoloških kmetij, socialnih podjetij, obnovljivih virov energije, ponovne uporabe in recikliranja. »Ta dodatna sredstva bi bila, poleg glavnega vira za naložbe v razvoj - evropskih strukturnih skladov - dobrodošla, hkrati pa bi dobili priložnost za študij teh modelov ter prenos dobrih praks v našo državo,« pravi Piciga. Perspektive, ki se odpirajo za Slovenijo kot pilotno državo integralnega zelenega gospodarstva, so izjemne - ne nazadnje tudi v smislu svetovnega razvojno-raziskovalnega centra za družbene in ekonomske inovacije, je prepričana.
Zgled je lahko Butan
Mala himalajska državica Butan je svetovno znana, ker si je kot glavni družbeni cilj zastavila srečo vseh ljudi, ne pa na primer visok BDP, pravi Piciga. »Svojo posebnost uspešno tržijo v smislu turizma z visoko dodano vrednostjo. Slovenija lahko z Integralno zeleno Slovenijo, ki je lahko tudi nacionalna blagovna znamka, ponudi bolj kompleksne in za veliko držav še bolj relevantne rešitve kot Butan. Za to imamo ogromno znanja, izkušenj, bogato kulturno dediščino, ki jih lahko povežemo: od odlične tradicije trajnostnega gospodarjenja z gozdom, vaških skupnosti, soseske zidanice, zadrug, »treh sester« v kmetijstvu, ... do novejšega samoupravljanja, seveda s kritične distance in brez ideoloških očal ter s pomočjo številnih projektov in gibanj sedanjega časa,« trdi Piciga.
Ne ostajajo le pri besedah
»Dogovorjeni smo že za prvi obisk avtorjev integralne ekonomije in sicer med 21. in 24. majem. Takrat načrtujemo več dogodkov, med drugim mednarodno konferenco Integralna zelena Slovenija za boljši svet, na katero bomo povabili tudi nosilce uspešnih modelov integralnega gospodarstva. Dajemo pobude, naj se nosilci idej za perspektivne trajnostne projekte pri iskanju virov povežejo s trajnostnimi bankami, kot je Triodos iz Nizozemske. Avtorji in podporniki pobude smo že povezani z drugimi organizacijami in pobudami po svetu s podobnimi cilji, hkrati s širjenjem znanja pa iščemo in analiziramo tudi integralne primere v Sloveniji,« našteje Piciga.
