Zagotovite čim hitrejšo objavo javnih pozivov in razpisov za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov (URE in OVE), ki bodo omogočili normalizacijo poslovanja, v dopisu vladi poziva Center energetskih rešitev (CER).
V dopisu so kot pobudniki omenjeni ustanovni člani centra Petrol, Jelovica in Knauf Insulation, naslovniki pa so ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, minister za finance Dušan Mramor, minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in direktor Eko sklada Milenko Ziherl.
O zamiku pri razpisu za denar Eko sklada smo pisali na [oe.finance.si] , o denarju, ki ga dajemo za zeleno energijo pa na [oe.finance.si] .
V CER o posledicah pravijo: "Zamikajo se investicije v OVE in URE ter zaustavljajo obnove energetsko neučinkovitih objektov in vlaganja v trajnostno mobilnost, kar državo oddaljuje od doseganja zastavljenih podnebno-energetskih ciljev, sprejetih na ravni Evropske unije." Pristavljajo, da nastaja poslovna škoda tudi za izvajalce.
V OVE in URE povprečno več kot 20 milijonov letno
O ukrepih URE in OVE so danes govorili tudi na Institutu Jozef Štefan (IJS). Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, je na dogodku o financiranju ukrepov dejal, da je bilo v obdobju med 2007 in 2013 okviru kohezijskega sklada odobrenih okrog 150 milijonov evrov nepovratnih subvencij za URE in OVE.
Vgrajena oprema je bila pri tem v veliki večini dobavljena iz tujine. Če bomo želeli od takšnih ukrepov v Sloveniji imeti gospodarske koristi, bomo morali pri nas kreirali proizvodnjo za tovrstne ukrepe, saj je v preteklem obdobju bilo za to finančnih sredstev dovolj, je dejal.
Energetsko pogodbeništvo
Damir Staničić z centra za energetsko učinkovitost IJS je spregovoril o modelu inovativnega energetskega podjetništva, ki deluje na način, da ponudnik energetskega pogodbeništva ponudi podjetju ukrep URE, vanj investira in ga nadzoruje ter preko učinkov poplača svojo investicijo. Energetsko pogodbeništvo se sicer ne izplača za projekte v vrednosti manj kot 50 tisoč evrov, saj tovrstne ukrepe navadno spremljajo visoki stroški.
V Sloveniji smo na tem področju pričeli v letu 2001 s prvim projektom, leta 2009 smo prešli na koncesije in v tistem letu imeli prvo eksplozijo tovrstnih projektov. Leta 2012 so vstopili veliki igralci, s čimer smo pridobili dodatne finančne vire in izvedli okrog 50 projektov, lani pa smo vpeljali tudi zasebne finančne vire.
