Kot potencialne za prenovo veljajo stavbe, starejše od 30 let in pri katerih vsaj dve izmed komponent (streha, fasada, okna) nista bili zamenjani ali pa je minilo že 30 let od prenove. Tako je potenciala za prenovo javnih stavb približno polovica oziroma nekaj več kot 3,5 milijona kvadratnih metrov.
Ministrstvo do leta 2030 ne pričakuje sanacije vseh teh stavb, vse javne stavbe bodo okvirno prenovljene do leta 2050.
Strategija sodi v okvir prizadevanj za večjo energetsko učinkovitost, največji potencial za doseganje prihrankov energije pa predstavlja prenova stavb, predvsem javnega sektorja.
O energetski prenovi javnih stavb so se ta teden pogovarjali državna sekretarja na ministrstvu Klemen Grebenšek (na zgornji sliki) in Klemen Potisek ter predstavniki lokalnih energetskih agencij. Govora je bilo o veljavni zakonodaji in zakonodaji v sprejemanju za spodbujanje energetske prenove stavb načrtovanih aktivnostih na tem področju.
Sogovorniki so se strinjali, da je sistemski premik na tem področju za nadaljnji razvoj Slovenije nujen. Pospeševanje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, gospodinjstvih ter v podjetjih je nujno, predvsem zaradi naraščanja emisij toplogrednih plinov iz prometa, so po srečanju sporočili z ministrstva.
"Cilji na področju energetske politike poleg pozitivnih vplivov na okolje predstavljajo ukrepe, s katerimi bomo dosegli lokalno samooskrbo z energijo, s čimer bomo zmanjšali energetsko uvozno odvisnost. Ukrepi v okviru globalnega tržnega sistema predstavljajo odgovor na današnjo gospodarsko krizo, saj se s takšnimi politikami zagotavlja nova delovna mesta, ki so vitalnega pomena za nacionalno gospodarstvo. Tako energetska politika predstavlja pomemben segment trajnostnega razvoja," je na srečanju poudaril Potisek.
Na srečanju so predstavili tudi tako imenovano tehnično pisarno, ki bo delovala v okviru ministrstva za infrastrukturo in bo vodila energetsko prenovo stavb.