Letošnji evropski teden trajnostne energije bo 10. po vrsti. Namen pobude je širiti najboljše prakse, navdihovati zamisli in graditi zavezništva za pomoč pri doseganju energetskih in podnebnih ciljev EU. Na stotine organizacij in posameznikov po vsej Evropi v okviru pobude vsako leto pripravi energetske dneve in dejavnosti, ki spodbujajo energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.
Spodbujanje razprave o energetski uniji
Pri organizaciji evropskega tedna trajnostne energije sodelujeta Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) in Evropska komisija. "Z združevanjem več tisoč ljudi in izmenjavo izkušenj na vseh področjih ta platforma spodbuja odprto razpravo o energetski uniji in njenih treh stebrih - energetska učinkovitost, dekarbonizacija gospodarstva z osredotočenostjo na obnovljive vire energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost," poudarjajo organizatorji.
Delež energije iz obnovljivih virov v porabi narašča
V oskrbi z energijo je v Sloveniji leta 2013 delež obnovljivih virov energije znašal skoraj 17 odstotkov, kar je za šest odstotnih točk več kot v letu 2003, so pred evropskim tednom trajnostne energije poudarili na državnem statističnem uradu. Prevladovala sta les in druga trdna biomasa, katerih delež je obsegal 51 odstotkov.
Sončne energije za 215-krat več
Drugi največji delež med obnovljivimi viri je odpadel na hidroenergijo (35 odstotkov). Preostali obnovljivi viri energije - tekoča biogoriva, bioplini, geotermalna, sončna in vetrna energija - so obsegali manjše deleže, skupaj 14 odstotkov, vendar njihova poraba precej narašča. "Proizvodnja elektrike v sončnih elektrarnah je bila na primer v letu 2013 215-krat večja kot pred petimi leti," ugotavljajo statistiki.
Biomasa, vodilni obnovljivi vir
Tudi v EU sta v letu 2013 med obnovljivimi viri energije s 46 odstotki prevladovala les in druga trdna biomasa. Sledili sta hidroenergija s 16 in vetrna energija z desetimi odstotki. Skupni delež obnovljivih virov energije v oskrbi z energijo v EU je v letu 2013 znašal približno 12 odstotkov.
Povečanje rabe obnovljivih virov energije je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020. Cilj za EU je, da bi se delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije do leta 2020 povečal na petino. Nacionalni cilj za Slovenijo pa je še višji in znaša 25 odstotkov.
Švedi vodilni pri obnovljivih virih
Po zadnjih dosegljivih podatkih Eurostata je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v EU v letu 2013 znašal 15 odstotkov. Najvišji delež je dosegla Švedska (52,1 odstotka), sledili pa sta ji Latvija (37,1 odstotka) in Finska (36,8 odstotka). Delež Slovenije je znašal 21,5 odstotka.
Nevladne organizacije kritične
Slovenija je v relativno kratkem času povečala delež rabe obnovljivih virov energije v končni rabi energije. To je bila v veliki meri posledica politike vladne politike, ki je podpirala te vire med leti 2009 in 2012, so za STA ocenili v slovenski veji nevladne okoljske organizacije Greenpeace.
"A odkar je politika namerno uničila podporno shemo za obnovljive vire, se ta trend na žalost zaustavlja. Še več, politični odločevalci so začeli postavljati ovire tistim, ki so si želeli graditi sončne elektrarne," so opozorili. Medtem ko po svetu investicije v sončno in vetrno energijo vsako leto dosegajo rekorde, tako vlaganj v Sloveniji praktično ni.
Ovira je miselnost
Največje ovire se po ocenah Greenpeacea nahajajo v mišljenju in dejanjih oblikovalcev energetske politike in njihovih političnih zaveznikov, v tem primeru ministrstva za infrastrukturo.
"Vodilni kadri ministrstva, med katerimi so nekateri zelo tesno povezani z državnimi energetskimi podjetji, vidijo prihodnost slovenske energetike v kopiranju energetskega sistema iz 80. let 20. stoletja: dve veliki elektrarni, jedrska in premogovna, z nekaj večjimi hidroelektrarnami. V nasprotju s tem se svetovni trend obračajo k razpršenim virom, ki temeljijo na izkoriščanju sončnih elektrarnah na strehah in vetrnic na poljih in hribih," pravijo v Greenpeacu.
Ob tem dodajajo, da se odločanje o energetiki dogaja v ozkih omrežjih moči, državljani pa pri tem nimajo besede.
V pripravi nov energetski koncept
Trenutno je v pripravi energetski koncept Slovenije - strateški dokument, ki bo začrtal energetsko politiko za nadaljnjih 20 let in vizijo do 40 let v prihodnosti. Ta gre v smeri prehoda v nizkoogljično družbo, izhaja pa iz predpostavke, da mora energetika zagotavljati servis in podporo tako gospodarstvu kot državljanom, je ob predstavitvi izhodišč ta teden dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Trije stebri energetskega koncepta so podnebna trajnost, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (do leta 2055 za 80 odstotkov), zanesljivost oskrbe in konkurenčnost.
Pomembna jedrska energija
Pomembno vlogo pri proizvodnji nizkoogljične električne energije igra jedrska energija, pri tem pa je ključna varnost ter da imamo strategijo in vire za odgovorno ravnanje z jedrskimi odpadki, je pojasnila Urška Dolinšek z ministrstva. Želja pa je tudi največja možna izraba obnovljivih virov ter krepitev energetske učinkovitosti.
"V energetskem konceptu države bi si morali zadati cilj popolnega prehoda na varno in obnovljivo energijo do leta 2055, ki ne bo onesnaževala našega okolja in proizvajala strupenih radioaktivnih odpadkov. To bi pomenilo postopno opuščanje kurjenja premoga in načrtovano zapiranja jedrske proizvodnje," pa menijo v Greenpeaceu.
Omogočiti neodvisno proizvodnjo energije
Politika bi po njihovem prepričanju morala ponovno začeti podpirati obnovljive vire, ki bi gospodinjstvom, manjšim podjetjem, šolam, vrtcem, knjižnicam, hotelom, kmetijam in drugim omogočila neodvisno proizvodnjo energije, ki prihaja od sonca, vetra ali vode.
To pa pomeni, da bi morala politika najprej "iztrgati energetiko iz rok fosilno-jedrskega lobija ter začeti zagovarjati javni interes", poudarjajo. Čas je za demokratizacijo proizvodnje energije in odločanja o njej.
"Danes lahko energijo proizvajamo vsi, zato bi morali imeti vsi tudi pravico do besede o naši energetski prihodnosti," so menili. Prejudiciranje optimalnega energetskega miksa, kot to počne osnutek ciljev koncepta, je zato popolnoma nesprejemljiv in nedopusten, so zaključili.
