V ponovnem poročilu o ravnanju s komunalnimi odpadki, računsko sodišče (RS) ugotavlja, da tega področja okoljsko ministrstvo še vedno ni uredilo. Od ministrstva za okolje in prostor so tako zahtevali 23 popravljalnih ukrepov, dali so mu tudi 33 priporočil.
Spomnimo, prva revizija ravnanja s komunalnimi odpadki je leta 2009 odnesla takratnega okoljskega ministra Karla Erjavca. Odstopa okoljske ministrice tokrat ne pričakujejo. "Zamenjava ministra ne prispeva k temu, da bi bili ukrepi izvedeni. Bistveno bolj pomembno je, da se ukrepi izvedejo, kot pa da se zamenja minister,« je na novinarski konferenci povedal Samo Jereb, drugi namestnik predsednika računskega sodišča.
Kje računsko sodišče še vidi pomanjkljivosti?
Ponovna revizija se sicer ukvarja z obdobjem od leta 2009 do 2012, a kot dodajajo na RS, so se opredelili do vseh ukrepov, ki jih je ministrstvo za okolje in prostor opravilo do danes. Šest let po prvem revizijskem poročilu, pa RS ugotavlja, da večina takrat nezadovoljivo ocenjenih ukrepov, še danes ni izvedena. Edini ukrep, kjer je prišlo do sprememb, je ureditev ločenega zbiranja bioloških odpadkov.
Na RS pojasnjujejo, da okoljsko ministrstvo:
- ni vzpostavilo celovite normativne ureditve ravnanja s komunalnimi odpadki in ni odpravilo neustrezne opredelitve za izvajanje gospodarsko javnih služb (GJS) ter sistema "več ločuješ, več plačuješ za financiranje teh družb; ob tem na računskem sodišču ugotavljajo, da še danes niti niso sprejeti podzakonski akti, ki bi opredelili pogoje in pravila izvajanja GJS,
- ni vzpostavilo nadzora nad količinami odpadkov, saj ni ugotavljalo zakaj so se znižale količine nastalih odpadkov znižale za več kot 30 odstotkov,
- ni ustrezno uredilo razmerij med družbami za ravnanje z odpadki in izvajalci GJS, zato ne pozna stroškov sistema; zaradi tega na računskem sodišču ugotavljajo, da se zaradi neizvajanja nadzora ne zberemo 16 milijonov embalažnine, 12 milijonov evrov presežka družb za ravnanje z odpadki pa se ne uporablja za kritje 14 milijonov evrov stroškov zbiranja embalaže,
- okoljsko dajatev prejema le nekaj občin in te so zato zainteresirane za večje odlaganje.
Ministrstvu za okolje in prostor računsko sodišče med drugim nalaga, da preučijo organiziranost ravnanja z odpadno embalažo v drugih državah, ukinitev oprostitve poročanja o embalaži in plačevanja embalažnine, uvedbo poročanja o predelavi odpadkov.
Količina odpadkov se zmanjšuje, pojasnil kako in zakaj, ni
Ministrstvo pojasnil, zakaj se količina nastalih odpadkov zmanjšuje, nima, niti nad tem ne izvaja nadzora, ugotavlja računsko sodišče. Med letoma 2008 in 2012 se je količina nastalih komunalnih odpadkov zmanjšala za 33,2 odstotka (iz 542 kilogramov na prebivalca na 362 kilogramov na prebivalca). Na RS ugotavljajo, da gre za zmanjšanje predvsem v tistih občinah, ki nimajo svojih odlagališč. Zato se del teh odpadkov neustrezno evidentira ali pa jih predajo posrednikom. Torej, ne gre za zmanjšanje količine odpadkov, ampak le napačno evidentiranje.
Težava so tudi posredniki (denimo Papirservis), ki ne izpolnjujejo pogojev za obdelavo odpadkov. opozarjajo na RS. Tem posrednikom so dajale odpadke občine, ki niso imele svojih odlagališč. Del teh odpadkov, ki jih dobijo posredniki, se namreč identificira kot surovina in ne kot odpadek, še svarijo na RS.
Potencial je še za 16 milijonov evrov embalažnine
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo imajo okoli 16 milijonov evrov stroškov s sortiranjem odpadne embalaže, ugotavlja RS, a imajo dva vira prihodkov: embalažnino (RS ocenjuje prihodke na 14,6 milijona evrov) in prodajo zbrane embalaže (tu prihodke ocenjujejo na 13 milijonov evrov). Družbam tako po oceni RS ostaja 12 milijonov evrov presežka, ki bi ga lahko izkoristile za aktivnosti povezane z odpadno embalažo.
Sicer pa na RS ugotavljajo še, da bi ministrstvo lahko zagotovilo še 16 milijonov evrov embalažnine. Zdaj namreč velja, da embalažnino plačujejo le podjetja, ki letno pridelajo 15 ton in več embalaže. Podjetij, ki pridelajo med petimi in 15 tonami embalaže pa je še okoli osem tisoč. Del teh prihodkov bi se tako lahko namenil za enostavnejši sistem zbiranja odpadne embalaže, je na novinarski konferenci povedal Jereb.