Slovenske občine od 1. januarja 2014 na leto prenovijo najmanj tri odstotke skupne tlorisne površine javnih stavb. Svojega denarja nimajo dovolj, lahko pa prenovo opravijo s sklepanjem energetskega pogodbeništva. Po mnenju županov in drugih udeležencev srečanja slovenskih občin na celjskem sejmu MOS je pri tem še veliko neizkoriščenega potenciala, so sporočili iz celjskega sejma.
Najuspešnejša mala občina
Občina Brda je med malimi občinami energetsko najuspešnejša. Lani so dokončali energetsko sanacijo treh javnih stavb, kar je po mnenju direktorja Goriške lokalne energetske agencije Rajka Lebana najbolj smiselno, prihranki pa najbolj učinkoviti. Za energetsko sanacijo Osnovne šole Dobrovo so pridobili denar iz kohezijskih sredstev, podružnično šolo Kojsko so sanirali tudi s švicarskim prispevkom, sanirali pa so tudi občinsko stavbo. »S to rešitvijo ni bilo treba preveč obremeniti proračuna občine. Prej smo plačevali okrog 15 tisoč evrov elektrike na mesec, danes po izpeljanih ukrepih pa v povprečju 7.200 evrov. S tem se poplačuje vlagatelj in mi privarčujemo sredstva,« je razložil župan Brd Franc Mužič. Ustvarili so že 49 tisoč evrov prihranka, z 90 odstotki se je poplačal koncesionar, deset odstotkov pa je dobila občina.
Kdo prevzame tveganje
»Energetsko pogodbeništvo je dogovor med dvema partnerjema. Eden investira v ukrepe, ki prinašajo prihranke, drugi pa s prihranki poplača prvega. Tveganje se tako prenese na partnerja, ki je zagotovil prenovo,« je županom energetsko pogodbeništvo razložil Leban. Dodal je, da čakajo na pristojna ministrstva, da sestavijo pravila, po katerih bi investitorji na temelju energetskega pogodbeništva lažje sodelovali pri izpolnjevanju energetskih zavez.
Pogodbeništvo tudi pri vodovodu in okolju
Župani so med drugim govorili o priložnostih energetskega pogodbeništva pri javnih stavbah, predstavniki kapitala pa vidijo priložnost še drugje. »Projekte se da uporabiti na vodovodnih sistemih in okoljskih rešitvah. Oblikovati je treba dogovore med več partnerji pri projektu, poleg lokalnih skupnosti so to lahko hoteli, kar je bil primer na Bledu, ali industrija kot v Kamniku,« je povedala Blaženka Pospiš Perpar iz Petrola, ki je leta 2001 podpisalo prvo energetsko pogodbo v Kranju in se bo iztekla 2017.
Sanacija večstanovanjskih blokov, neizkoriščena priložnost
Neizkoriščene možnosti so še pri sanaciji večstanovanjskih stavb, kjer pa sta največji oviri nadzor učinkovitosti energetske prenove in pridobitev soglasja etažnih lastnikov za sanacijo. Gregor Suhadolnik iz GEN-I je predstavil model, s katerim omogočajo energetsko sanacijo večstanovanjskih objektov, ne glede na to, v kateri lasti so. Ta upošteva vso zakonodajo in predvideva veliko več sodelovanja različnih deležnikov. »Minimalne subvencije države so potrebne, da bi občine lahko več vlagale v energetsko učinkovite projekte,« pa je potrebo po večji pomoči države izpostavil Mirko Marinič iz Energetike Ljubljana.
Energetskih dogovorov bo vse več
Ena izmed dobrodošlih praks občin je tudi energetsko knjigovodstvo, ki so ga uvedli v občini Šentjur. Župan Marko Diaci je prepričan, da bo v bodoče energetskih dogovorov še več. Do zdaj so koncept prihranka energije pri njih uporabili na dveh občinskih objektih, so še sporočili iz Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti.
