Vlada se je na današnji redni seji seznanila z oceno vpliva morebitne deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke. Pripravilo ga je ministrstvo za finance na podlagi poročila o ekonomskih vidikih deregulacije Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Osmega februarja se izteče veljavnost Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, zato je vlada danes izdala Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki sicer ostaja nespremenjena, začne veljati 9. februarja in bo veljala dva meseca.
Ministrstvo za finance je pripravilo oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, v kateri ocenjuje, da bi, na podlagi analize Urada za makroekonomske analize in razvoj ter na podlagi lastnih izračunov, deregulacija cen naftnih derivatov v Sloveniji vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.
Kako so v sporočilu po seji vlade utemeljili takšno ugotovitev?
»Analiza učinka deregulacije cen naftnih derivatov, preko spremembe marže distributerjev naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, izkazuje zmanjšanje javnofinančnih prihodov. Vzrok za zmanjšanje bo povečanje marž distributerjev, kar bo vplivalo na cene in količine prodanih naftnih derivatov. Deregulacija cen naftnih derivatov bo onemogočala vladi izvajanje davčne politike, ki stabilizira količino prodanih naftnih derivatov v Sloveniji in blaži šoke gibanja cen nafte. Opravljena analiza kaže, da bo enoodstotno zvišanje cen naftnih derivatov znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 odstotka pri bencinu in od 1,3 do 1,5 odstotka pri dizelskem gorivu.
Ocena vpliva morebitne deregulacije cen na javnofinančne prihodke temelji na podatkih dviga marže, ob deregulaciji cen dizelskega goriva v Sloveniji od leta 2001 do 2003, dviga marže po deregulaciji cen naftnih derivatov na Hrvaškem in na podlagi ocen elastičnosti povpraševanja po pogonskih gorivih, ki smo jih ocenili na MF ter na podlagi ocen UMAR.
Ocenjujemo, da se bodo povprečne marže za bencin dvignile za 15 odstotkov do 50 odstotkov, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za 45 do 80 odstotkov.
Drobnoprodajne cene bi se ob navedenem dvigu marže, ob upoštevanju strukture cene bencina in dizelskega goriva, ki je veljala 18. decembra 2015, pri bencinu zvišale za od 1,3 odstotka do 4,3 odstotka ter pri dizelskem gorivu za od 4,1 do 7,2 odstotka.
Ob ocenjeni cenovni elastičnosti povpraševanja, ki je za bencin -0,3 in za dizelsko gorivo od -1,3 do -1,5, ocenjujemo da bi navedeni dvig drobnoprodajne cene vplival na znižanje prodanih količin bencina od 0,4 do 1,3 odstotka ter dizelskega goriva od 6,1 % do 9,4 odstotka.
Posledično bi se zaradi nižjih količin prodanih naftnih derivatov znižali javnofinančni prihodki od 39,5 do 59 milijonov evrov na leto. Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javnofinančnih prihodkov zaradi nižjih količin.
Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž za od 41 do 83 milijonov evrov,« so še zapisali v sporočilu po seji vlade.
