Razsodba vrhovnega sodišča, ki jo je podprlo pet od devetih sodnikov, velja za velik udarec Obamovim prizadevanjem za zmanjšanje segrevanja ozračja.
Predsednikov načrt je s petimi tožbami na sodiščih skušala preprečiti skupina 27 zveznih držav, v katerih v glavnem prevladuje republikanska večina. Kot izpostavljajo te države, med katerimi je več proizvajalk premoga, bi stroški, povezani z Obamovim načrtom, ohromili njihovo panogo ter povečali stroške za energijo za več milijonov Američanov.
Načrt, ki ga je Obama predstavil avgusta lani, predvideva zmanjšanje količine toplogrednih plinov do leta 2030 za 32 odstotkov glede na leto 2005. Ukrepi naj bi gospodarstvo stali okrog 8,4 milijarde dolarjev na leto, a administracija zagotavlja, da bo do leta 2030 neto korist dosegla 46 milijard dolarjev. Državam daje možnost, da se same odločijo, kako bodo dosegle cilje, ki so prirejeni za vsako posebej, glede na to, koliko termoelektrarn imajo.
ZDA dobijo 37 odstotkov električne energije iz premoga, 30 odstotkov iz naravnega plina, 19 odstotkov iz jedrskih elektrarn, sedem odstotkov iz hidroelektrarn in le pet odstotkov iz drugih obnovljivih virov, kot sta sonce in veter.
Obama, ki je boj proti toplogrednim plinom postavil za eno svojih prednostnih nalog, je svetu pred pariško podnebno konferenco novembra lani obljubil, da bodo ZDA do leta 2025 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za med 26 do 28 odstotkov glede na raven iz leta 2005. Tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov v ZDA pa odpade na termoelektrarne.
