V terminalu Sabine Pass v ameriški zvezni državi Lousiana bodo morda že ta mesec začeli polniti prve ladje za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina. Dva ali tri tedne kasneje bi tovor lahko dosegel cilj, plinske terminale na evropskih in azijskih obalah. Kaj bo sledilo?
Dodatna ponudba naj bi znižala cene. Vprašanje pa je, kako bodo odgovorili Rusi. Analitiki so večinoma prepričani, da bo konkurenca na evropskem trgu še bolj ošibila Gazprom. Nekateri pa opozarjajo, da bi se lahko zgodilo nasprotno: Rusi lahko spremenijo strategijo in se sčasoma celo okrepijo. Ker so stroški črpanja plina v Rusiji razmeroma nizki, bi lahko Gazprom ubral taktiko, kakršno vodi na naftnem trgu Savdska Arabija: z zbijanjem cen bi skušal uničiti konkurenco. Gazprom pa ima še eno prednost: ob hitrih spremembah na evropskem trgu lahko odgovori prej kot ameriški ponudniki in se lažje prilagodi novim okoliščinam.
Kaj bi lahko prinesle občutne pocenitve na plinskem trgu? Pretrese, kakršne spremljamo pri nafti? Plin, če bi bil dovolj poceni, bi utegnil postati zanimiv tudi pri proizvodnji električne energije. Pripomogel bi k izrivanju premoga. Investitorji bi opuščali gradnjo novih termoelektrarn, vse več bi bilo takšnih zgodb, kot jo spremljamo v TEŠ. Poleg tega bi bil plin še bolj privlačen pri ogrevanju. Zamenjave energentov, kakršno pripravljajo v Energetiki Ljubljana, pa bi postale vse bolj pogoste.
Nemir prihaja tudi na trg plina.
