Okolje & energija

Lahkotnost Evropske komisije pri milijardah za krško nuklearko

Nadaljujemo z raziskovanjem, kdo ima prav o tem, koliko denarja bo treba zagotoviti skladiščenje jedrskih odpadkov in za razgradnjo Jedrske elektrarne Krško (JEK).

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Kako je SNEP iz Savinjske doline z uvedbo digitalnega dvojčka zmanjšal porabo energije v britanskem podjetju
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Kako je SNEP iz Savinjske doline z uvedbo digitalnega dvojčka zmanjšal porabo energije v britanskem podjetju

Naročnik je že začel uvajati rešitve s katerimi bodo zmanjšali porabo energije za 40 odstotkov in zmanjšali izpuste; naložba se bo povrnila v desetih mesecih

FINANCE
Okolje & energija
Kako so v Kočevju odrezali fosilna goriva, ustvarili delovna mesta in privabili industrijo
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Kako so v Kočevju odrezali fosilna goriva, ustvarili delovna mesta in privabili industrijo

V Kočevju so s prehodom na obnovljive vire postali neodvisni od nihanja cen energentov na svetovnih trgih; kako so gradili lokalno verigo oskrbe z biomaso

FINANCE
Okolje & energija
To so kandidati za energetske nagrade Financ 2024
Okolje & energija
Okolje & energijaNataša Koražija To so kandidati za energetske nagrade Financ 2024

Letošnje energetske nagrade Financ bomo podelili na konferenci Dnevi energetikov, ki bo 16. in 17. aprila.

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

22.02.2016 20:38
Čas branja: 1 min

Spomnimo. Minuli teden je nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisal, da je Slovenija za JEK zbrala le okoli 200 milijonov evrov, do leta 2050 pa mora zbrati 4,3 milijarde evrov, kar je najnižji delež v Evropi.

Pristojne slovenske ustanove so informacijo zanikale. V agenciji za ravnanje z odpadki ARAO so nam odgovorili, da je treba zbrati 1,2 milijarde evrov, kar je zapisano tudi v zadnjem potrjenem poročilu Evropske komisije iz leta 2013.

Obrnili smo se na FAZ. Avtor članka, novinar Hendrik Kafsack, nam je zagotovil, da je znesek 4,3 milijarde evrov pravilen. Dodal pa je del dokumenta Evropske komisije, kjer je znesek naveden. Dokument najdete na priloženi povezavi.

Dokument smo potem posredovali agenciji ARAO. Povzemamo njihov odgovor.

Prvič, v ARAO niso zanikali pravilnosti svojega podatka, dodatno pa so nas opozorili na podrobnost v dokumentu: Hrvaška naj bi v celoti potrebovala 900 milijonov evrov za JEK, Slovenija pa 4,3 milijarde evrov. Podatka sta nelogična, pravijo v ARAO, saj državi v skladu z meddržavno pogodbo "nosita enako odgovornost za razgradnjo ter odlaganje odpadkov in goriva".

Drugič, podatek, da je Slovenija doslej zbrala v ta namen 200 milijonov evrov, drži, saj je v tabeli tudi podatek, da je Hrvaška prav tako zbrala 200 milijonov evrov.

Dodali so še: "Navedbe, da bo Slovenija za razgradnjo jedrske elektrarne in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva potrebovala 4,3 milijarde evrov ne moremo pojasniti drugače, kot da gre za precejšnjo napako. To je zelo verjetno, saj gre za osnutek, in ne končno poročilo."

Kateri podatek torej drži? Vprašano drugače: Kdo je zamočil? Odgovor smo seveda iskali pri Evropski komisiji. Tiskovna predstavnica za področje klimatske akcije in energije pri komisarju Miguelu Ariasu Cañeti je bila zelo odrezava: Evropska komisija ne komentira internih dokumentov, ki so pricurljali v javnost. V originalu: The Commission does not comment internal, leaked documents. Na dodatno prošnjo, naj nam pomaga ugotoviti, ali je slovenski podatek o 1,2 milijardah evrov pravilen, pa nam doslej še ni odgovorila ničesar, čeprav smo ji zatrdili, da je pravilen podatek za slovensko javnost zelo pomemben.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Okolje & energija
Bruselj Slovenijo poziva k izboljšanju na več okoljskih področjih
Okolje & energija
Okolje & energijaSTA Bruselj Slovenijo poziva k izboljšanju na več okoljskih področjih 1

Predstavniki Evropske komisije so v pregledu izvajanja okoljske politike EU, novem mehanizmu Bruslja za dialog z državami članicami, Slovenijo opozorili na tri glavne izzive. To so racionalizacija pravnega okvira, ohranitev območij Natura 2000 ter prednostna obravnava naložb v zvezi z odpadno vodo.

FINANCE
Slovenija
Evrski izvoz v tretje države lepo zrasel
FINANCE
Cerarjeva vlada bo NLB dala jamstva – lani je trdila, 'da se to ne da'
Finance
Petra Sovdat Cerarjeva vlada bo NLB dala jamstva – lani je trdila, 'da se to ne da' 4

Evropska komisija lahko o prodaji NLB odloča še leto in pol, končna odločitev – prodaja večine državnega deleža banke – pa se pričakuje precej prej, se sliši iz vlade

FINANCE
Okolje & energija
Novi obračun omrežnine za podjetja: izziv ali priložnost?
OGLAS
Okolje & energija
Okolje & energijaFinance PR Novi obračun omrežnine za podjetja: izziv ali priložnost? (OGLAS)

Z novim obračunom omrežnine, ki začne veljati julija 2024, se odpirajo možnosti za znatne prihranke s pametnimi prilagoditvami in učinkovitejšo rabo energije. Preverite, kako lahko izkoristite ta prehod.

FINANCE
Članki
V EU nas čaka proračunski ravs - bo Slovenija še neto prejemnica evropskih sredstev?
Finance
FinanceAlbina Kenda V EU nas čaka proračunski ravs - bo Slovenija še neto prejemnica evropskih sredstev?

V povprečju je v obdobju 2014-2016 Slovenija iz proračuna EU prejela po pol milijarde evrov več, kot je vanj vplačala; zdaj se premikamo v fazo, ko se bo odločalo, ali bo tako tudi v novem sedemletnem proračunskem obdobju

FINANCE
Manager
Evropska komisija skočila na vlak blockchaina
FINANCE
Subvencije
V proračun letos prihaja še 200 milijonov sredstev EU za nazaj. Ali res?
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin V proračun letos prihaja še 200 milijonov sredstev EU za nazaj. Ali res? 1

Okoli 17 milijonov evrov, ki bi jih morali upravičenci vračati zaradi nepravilne porabe evropskega denarja, pa verjetno ne bo nikoli izterjanih

FINANCE
Namesto da bi vzel lizing za avtomobil, sem raje vložil v zeleno obveznico
OGLAS
Finance
Finance PR Namesto da bi vzel lizing za avtomobil, sem raje vložil v zeleno obveznico (OGLAS)

Varna in donosna naložba je zelena obveznica, ki služi tudi za financiranje prehoda na trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo