Že majhne izboljšave okolja lahko pripomorejo k zmanjšanju števila bolezni, kar omogoča večjo kakovost življenja, pa tudi dolgoročen finančni prihranek, so zapisali v ARSO ob objavi kazalcev o vplivu okolja na zdravje. Povzemamo nekatere kazalce.
• Zaradi bolezni dihal je leta 2013 v Sloveniji umrlo 8,7 odstotka od vseh umrlih dojenčkov. Leto poprej 8,3 odstotka, podatek za Evropo je 12,9 odstotka. Takšna umrljivost je povezana s stopnjo onesnaženosti zraka, povezava pa je zapletena.
• Slovenija sodi med države EU, ki so bolj onesnažene z delci PM10. Povprečna letna koncentracija PM10 presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 mikrogramov na kubični meter). V Sloveniji sta približno dve petini otrok izpostavljeni negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij delcev. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 30 mikrogramov na kubični meter, v Sloveniji pa je približno 15 odstotkov otrok izpostavljenih koncentracijam med 30 in 40 mikrogramov na kubični meter. Sprejemi zaradi bolezni dihal pomenijo pri nas približno 15 odstotkov vseh bolnišničnih sprejemov otrok.
• Največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok je v Ljubljani in Mariboru. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka zaradi delcev PM10, katerih vir je promet, in razvojem astme pri otrocih.
• V Sloveniji so bili v obdobju 2005-2014 prijavljeni od eden do trije hidrični izbruhi na leto. Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov.
• V letu 2014 se je 91 odstotkov prebivalcev Slovenije oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti na mestu uporabe. Leto poprej je znašal podatek 93 odstotkov.
• V času vročinskih valov se je povečalo število umrlih, kar delno pripisujejo obremenitvi s toploto. V letu 2013 je bilo v obdobju vročinskih valov povprečno 52 umrlih na dan, v obdobju brez vročinskih valov pa 48 umrlih na dan.
• Na območjih poplavljanja živi približno sedem odstotkov prebivalstva Slovenije.
