Na leto nastane v Sloveniji približno 40 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, od tega 90 odstotkov v krški jedrski elektrarni (JEK). Suhe stisljive odpadke embalirajo v standardne 208-litrske sode, so med drugim zapisali v resoluciji, ki je med gradivi za obravnavo na vladi.
Pri pripravi strokovnih gradiv za strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki so upoštevali, da je odobren program nadzora nad staranjem JEK, s čimer je izpolnjen eden od pogojev za podaljšanje obratovanja do leta 2043 ob uspešno opravljenem varnostnem pregledu v letih 2023 in 2033.
Za pripravo gradiva sta odgovorna Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost, in Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje.
Iz resolucije povzemamo nekaj predvidenih rokov pri skladiščenju radioaktivnih odpadkov in jedrskega goriva:
•Do konca leta 2017 bodo pridobili gradbeno dovoljenje za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Vrbina v Krškem. Gradnja bo potekala dve leti, odlagališče bo začelo poskusno obratovati leta 2020.
• Skladišče v JEK za odpadke iz obratovanja elektrarne bo obratovalo vsaj do začetka druge faze odlaganja odpadkov iz JEK oziroma do leta 2050. Ponovna faza odlaganja odpadkov je predvidena v letih od 2050 do 2061, glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju pa bo lahko odlagališče obratovalo tudi po letu 2061.
• Odlaganje odpadkov iz razgradnje JEK bo predvidoma potekalo od 2050 do 2061.
• Zdaj obratuje mokro skladišče za izrabljeno gorivo, ki bo delovalo do leta 2053. V letih 2017 in 2018 bo potekala gradnja suhega skladišča znotraj lokacije JEK. Suho skladišče bo obratovalo 60 let, obstaja pa možnost podaljšanja obratovanja.
• Do leta 2045 bodo potekale priprave na gradnjo odlagališča za izrabljeno gradivo in visoko radioaktivne odpadke. V letih od 2045 do 2055 bodo iskali primerno lokacijo. Potrdili jo bodo leta 2055, odlagališče bodo gradili v letih od 2055 do 2065, obratovati bo začelo leta 2065, zaprli pa ga bodo po letu 2075. Takrat se bo začel dolgoročni nadzor.
